O likih serije Gospod profesor

Samo je zagrizen zagovornik samskega življenja: uživa v zabavah, zmenkih za eno noč, rad zažura tudi z opojnimi substancami ... in zdi se, kot da je hedonizem edini cilj njegovega življenja.

Ampak ni – to je samo del njegove osebnosti, katere ključna lastnost je predanost učiteljskemu poklicu. Samo je namreč prepričan, da poučevanje ni samo storitev, temveč predvsem poslanstvo, s katerim dijakom pomaga prečkati most v odraslost in nato živeti koristno in zadovoljno življenje. Zato je res odličen pedagog, saj se zaveda, da je učinkovita demonstracija bistva zadeve mnogo pomembnejša kot kratkoročno pomnjenje hitro pozabljivih podrobnosti.

Dijaki ga obožujejo: prvič zato, ker je zanimiv kot človek in ker jim ne najeda s pametovanjem o tem, kako nekaj mora biti, temveč zna vedno najti bistvo problema, drugič pa zato, ker jim je na svoj unikate način zelo podoben. Samo je v duši namreč še vedno najstnik, ki sicer zaradi izkušenj ve, kako se svet vrti, a ga to ne zanima, bolj pristno se mu zdi življenje, kakršnega vidijo in živijo njegovi dijaki: intenzivno, čustveno polno, odprto za vedno kaj novega.

Tudi kolegi v zbornici imajo v Samu zato večinoma človeka, ki lažje razume dijake in zna z njimi rešiti kočljive situacije. To je v glavnem koristno, občasno pa seveda tudi vzrok za generacijske konflikte, v katerih se Samo praktično vedno znajde na strani dijakov.

Samovo življenje in poučevanje je na prvi pogled en sam kaos, v resnici pa temelji na globokem vpogledu v tisto, kar je v življenju res pomembno: da na svetu nismo sami in da se vedno najde kdo, ki nam bo priskočil na pomoč, seveda pa to pomeni, da moramo tudi mi pomagati drugim.

Klavdija prihaja iz premožne družine, ki je vedno dala veliko na ugled in pozicijo v družbi.  Ker je imela v gimnaziji kratko uporniško epizodo, ki se je razpletla s spokorjeno vrnitvijo domov, je v odsotnosti lastne ideje izbrala isto poklicno pot kot mama in kasneje našla partnerja, ki je zdravnik kot je bil njen oče.

Na tej poti je imela dolga leta predvsem veliko miru in čisto prijetnega življenja. Zveza z Jurijem je bila brez vzponev in padcev in s tem tudi brez vznemirjanja. Otroci in poroka so bili vedno nekje na vidiku, a po drugi strani neulovljivi. Očitno sta čakala na Jurijev doktorat in dokončno uveljavitev in Klavdija je bila tolikanj pasivna, da ga ni silila v poglabljanje zveze.

Zaradi svoje sposobnosti, prijetnega videza in dobre vzgoje ter odličnih zvez je po študiju dobila ugledno službo na mednarodni gimnaziji, kar pa se je končalo s spolnim nadlegovanjem (ki ga dolgo nikomur ne prizna), pred katerim je tako rekoč pobegnila na "našo" šolo. To je bil prvi dogodek, ki jo je vrgel iz vate, za katero se je odločila po najstniškem uporu, takoj pa mu sledi še srečanje s Samom, popolnim nasprotjem njenega Jurija, ki pa za razliko od Jurija ne pomeni miru, temveč vznemirljivo življenje, v katerem ne le noben dan, nobeno uro ne veš, kaj prinaša naslednja.

Klavdija se ob Samu in šoli, na katero ne hodijo (domnevno) popolni otroci popolnih staršev, prebuja v normalno mlado žensko, ki podobno kot Samo veliko zadovoljstvo doživlja kot starejša sestra odraščajočih dijakov.

In – zopet prav tako kot Samo – ob tem tako rekoč ponovno odrašča tudi sama, saj odkriva svet drugačnih, bolj pristnih vrednot, kot ga je poznala doslej.

Nikolič je zanimiv tip: na prvi pogled strog ravnatelj in administrator, pod površino pa predan pedagog, ki se razdaja za to, da ne ravno prestižno gimnazijo dviguje na čimvišjo raven. 

Tega seveda ne more doseči zgolj z željo in srcem. Na to gimnazijo pač ne prihajajo samo nadarjeni, umerjeni in uspešni dijaki, pravzaprav ravno obratno. Nikolič se zato še kako zaveda, da večina dijakov potrebuje Samov pedagoški eros, da jih zmotivira za nujno potrebno intelektualno delo, potrebujejo pa tudi organizirano strukturo, saj v življenju – tako kot tudi v šoli – ne bodo imeli opravka samo z "odraslimi pubertetniki", kakršen je Samo.

Nikolič je vseskozi na robu živčnega zloma, nikoli pa ne čez rob, kajti res je dober ravnatelj: ravno prav strog in ravno prav človeški. In kot tak nemalokrat tudi komičen. Seveda pa tudi avtoritativen, kadar je to potrebno.

Oporo za takó stresno službo ima doma, kjer žena podpira vse vogale, v zameno pa je kraljica Nikoličevega popolnega sveta – ko zapre vrata stanovanja in obuje copate.

Igor je prijazen, dober fant, ki je na faksu sledil svoji takratni punci na pedagoško smer in izgubil stik s kolegi, ki so postali ali hudi programerji ali zajadrali v univerzitetne kariere. To ga v resnici ne moti, ker je v družinskem življenju z dvema hčerkama našel svojo srečo, mirna učiteljska služba pa je pač sredstvo, ki družini omogoča čisto udobno življenje. Njegove žene nikoli ne vidimo, je pa jasno, da v družini ona nosi hlače.

Doma v ženskem gospodinjstvu nima kaj dosti besede, niti o tem, kateri program bo na TV, zato izživlja svoje sanje v šoli, kjer je Samo zanj tako rekoč "dnevna TV serija", v kateri se vedno kaj dogaja. Igor je zato Samov zvest zaveznik pri vsakem projektu ali domislici, seveda pa le do točke, ko se ustraši, da je ogrožen njegov mir. To pa nikoli ni dolgo, kar je zasluga Nikoličevega suverenega ravnateljevanja.

Žele je krasen človek, vedno prijazen, sicer pa nezahteven – dokler ima v žepu prigrizek in nihče noče od njega ničesar drugega, kot da ima rad živali ... in na svoj način tudi ljudi.

Žele je zato zelo prijazen učitelj: dijakom je hvaležen za vsako pozornost, rad jim tudi pomaga pri spraševanju ali celo pri pisnih testih. Pri njem še nihče ni imel popravnega izpita, njegovi dijaki pa veljajo za dobre študente naravoslovnih smeri – jih pa resnici na ljubo ni veliko.

Njegovo zasebno življenje je zelo preprosto: mama, rastline, živali. Žele živi z mamo, a to ni posledica zaskrbljujoče patologije. Pravzaprav je med njima bolj prijateljski odnos in tako prav dobro vozita, čisto zadovoljna v bolj ali manj svojem svetu.

Žele je poosebljenje načela "živi in pusti živeti" na vseh področjih življenja in dela.

Olga Bohorič (Saša Pavček), prof. zgodovine

Olga je že pred leti izpolnila pogoje za odhod v pokoj, ki ga je komaj pričakovala ... potem pa sta prve dni novega šolskega leta po njeni upokojitvi oba z Nikoličem ugotovila, da pravzaprav ne moreta drug brez drugega – Olga pa tudi brez šole ne, čeprav sicer ne zamudi nobene priložnosti, da se ne bi pritoževala čez čisto vsako malenkost.

A to je v resnici zato, ker ima šolo tako rada, da si iskreno želi, da bi bila v enaki meri tudi vsem drugim v veselje ... kar pa je po naravi stvari šola pač težko.

Z drugimi besedami, kadar gre zares, se da na Olgo zanesti, da bo na pravi strani, kadar pa ne, je prav tako zanesljivo, da bo vsem zakomplicirala življenje – ali pa vsaj večkrat povedala, da česa takega pa še ni doživela, čeprav je mislila, da je na tej šoli videla že čisto vse neumnosti in spodrsljaje, ki so teoretično možni.

Jasno je s Samom večino časa na bojni nogi, saj njo jezi njegova navidezna ležernost, njega pa njena pedantnost, a globoko v sebi oba vesta, da imata iste cilje – in verjetno celo vrednote, četudi se njun slog tako zelo razlikuje.

Zasebno na prvi pogled deluje kot "stara devica" - v epizodi s filmskim večerom pa zaslutimo, da zadeva kajpada ni bila tako enostavna ... 

Neroden, sramežljiv piflar. Športni štor. Zelo simpatičen, a ne zna še izkoristiti tega, zaradi česar bo poklicno uspešen: pamet, zanesljivost, iznajdljivost.

Zelo samostojna punca. Zaradi svoje problematične življenjske zgodbe zelo trdna močna. Tovariška do vseh sošolcev. Čeprav nima časa ali brige za fante, med njo in Aleksom nekje v globini plamenček raste. 

Trendovski postavljač. "Bad-boy" razreda. Vročekrven, borben,rad izziva. Ima sestro Leno, ki bi jo obranil za vse na svetu. Hkrati pa v sebi nosi skrivnost, ki preseneti vsakogar. 

Romantičen glasbenik. Dobra dušica, a pretirano naiven in čustven. Zaljubljen v mamo prijatelja naredi bedarijo, a ljubenzni ne more zadušit. 

Aroganten pamž iz premožne družine, ponavlja razred in poka od samozavesti. V resnici pa v sebi ranljiv in skrit za masko brezbrižnosti, ki jo mora nositi zaradi svojega očeta.

Motor razreda. Faca. Razredni klovn in zadolženec za ustvarjanje škandalov in izvajanje bedarij. Prijatelj, kot si ga želi vsak. Prijatelj vsem.

 Lili (Lea Ćumurdžić)

Lili je samosvoja, močna in odločna punca, a zaradi posebnosti tarča posmeha in napadov sovrstnikov. Z iznajdlivostjo in odjetnostjo se jim zoprstavi. 

Najpopularnejša punca v razredu. Kraljica razreda in šole. Vedno v stilu in popolna. Zna spletkariti – ko kandidira za predsednico, zna zavajati in manipulirati v svoj prid. A tudi ona nosi globoke rane. 

Atraktivna, napadalna, frfotava in nezainteresirana za vse, razen za fante, še posebej pa starejše moške. Skupaj s Pio kraljujeta družbenim dogodkom. 

Najboljša učenka v razredu, a družabno negotova. Njena roka v razredu vedno prva rine v zrak. Prihaja iz finančno nestabilne družine, ki pravtako izvajajo nad njo pritisk. Ona se jim upira.

Preprost, priljuden, fant širokega nasmeha. Morda celo sin profesorja Demšarja. Košarkaš, ki pride v razred iz športne gimnazije. Ima nasilne izpade za katerimi pa se skriva njegova lastna frustracija glede velikih življenskih vprašanj. 

Praviloma razsoden, ne pa najbolj prizadeven. Z glavo v oblakih,  miren, tih in dober prijatelj. Družina je priseljena v Slovenijo, a on je tukaj rojen in kot pravi 100% Slovenec, goveja juha in vse to.

Tiborjeva sestra, ki se je vedno gibala v fantovski družbi. Pogumna, krvoločna, samosvoja. V močno skriti zvezi je z Adamom - njuni družine se sovražati. Romeo in Julija. Lena se vedno bori za svoja načela, še posebej pa je krvoločna, ko je potisnjena v kot. 

Tiborjev sovražnik. Postaven in popularen fant, ki pa probleme rešuje tudi na nasilen način. Ker se mora pred vsemi kazati kot močan, njegova mehkejša stran ostaja skrita vsem okoli. 

Popularen rocker, drznega videza in duha. S Tomijev v bendu "Fakju". Bojan ima seksualno živahno mamo, kar on sprejema. Po drugi strani je tudi sam magnet za punce. Za njegovo prostodušnostjo in jebivetrstvom pa se skriva romantik in poet.