Mali šef tekmovalci

Miha Horvat in Vika Magdič

Ljubljana, 22. 02. 2021 05.30 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min

Miha pravi, da obožuje kuhanje in da vsa njegova družina zelo rada kuha. Ko so se odprle prijave za Malega šefa, je dolgo iskal nekoga, ki bi se mu pridružil pri izzivu. In nato se je 'pojavila' Vika, ki ga je iznenada vprašala, ali se je res prijavil v šov. No, zdaj sta kuharska partnerja in med kuhanjem očitno tudi kakšno zapojeta.

Starost: 13 let (Miha) in 12 let (Vika)

Osnovna šola: Osnovna šola Turnišče

Kraj: Turnišče

Kaj najraje skuhaš ali spečeš?

Miha: Najraje spečem kakšno sladico. Zelo rad delam pito in skutino torto. Posebej rad delam testo. Rad kuham tudi slane jedi, vendar jih skuham le občasno. 
Vika: Svoje udejstvovanje v kuhinji sem začela s sladicami in tako me je pot pripeljala tudi do kuhanja kosil oz. slanih in mesnih jedi. Še vedno pa najraje pečem sladice – torte in pecivo.

Katera je tvoja najljubša jed in kdo jo pripravi?

Miha: Najraje imam kislo-pekočo juho, ki jo pripravljajo v kitajski restavraciji. Z veseljem bi jo poskusil narediti doma. Od domačih jedi pa imam najraje "žujco" (žolca), ki jo pripravlja moja mama iz svinjskih nogic in kože. 
Vika: Najraje imam domače njoke v smetanovi omaki z pršutom. Jed večkrat pripravim sama. Zelo rada pa imam tudi enolončnice in goste juhe, ki jih odlično pripravi moja mama. Najraje imam bučno in špargljevo juho ter juho iz čajote. 

Za koga najraje kuhaš?

Miha: Zelo rad kuham za vsakogar, še posebej pa za svojo družino in prijatelje.
Vika: Najraje kuham za družino: mamo, atija in sestri. Oni vedno odkrito povedo, kaj jim je všeč in kaj bi mogoče spremenili.  Njihovo mnenje vedno upoštevam in naslednjič pripravim jed tako, kot jim je najbolj všeč. Če mi kaj res dobro uspe ali ostane kakšen košček, pa rada pogostim tudi babici in dedka. 

Kdo je tvoj kuharski vzornik?

Miha: Veliko jih je, zato bi težko izbral samo enega.
Vika: Za kuhinjo me je navdušila moja babica, s katero sva večkrat "sladko" eksperimentirali. Najboljši slovenski chef pa je zame Bine Volčič in rada bi enkrat (ko bo konec epidemije) obiskala njegovo restavracijo.

Kaj največkrat kuhaš?

Miha: Največkrat kuham špagete po bolonjsko in zelenjavno juho. 
Vika: Kuham različne jedi, odvisno od dneva. Včasih, ko imam več časa, pripravim stvari, ki vzamejo malo več časa, npr. jedi z veliko zelenjave, panirane jedi, rižote … Ko nimam veliko časa, pa pripravim kakšne testenine v omaki, pečeno meso ipd.

Kaj najraje ješ?

Miha: Najraje jem meso in zelenjavo. 
Vika: Hamburger – na maslu popečena lepinja, hrustljavo ocvrt piščančji zrezek, tatrska omaka in veliko zelene solate.

Česa ne maraš jesti?

Miha: Jem skoraj vse, nisem izbirčen. Ne maram pa črnih krvavic.
Vika: Ne maram azijskih okusov in kitajske hrane ter pretiravanja z začimbami. Ne maram banan, kakija in samega paradižnika.

Česa pri kuhanju ne maraš?

Miha: Pri kuhanju ne maram pospravljanja umazane posode, ker je res zamudno. Zato je treba sproti pospravljati.
Vika: Pri kuhanju ne maram zelo razmetanega pulta, živčnih ljudi  in stalnih pripomb.

Najljubši družinski recept?

Miha: Gobova juha s ajdovo kašo, slanino in krompirjem.
Vika: Nimamo skrivnih receptov, radi pa preizkušamo nove stvari. Največkrat jemo lokalno pridelano domačo hrano (na primer bujto repo).

Miha Horvat in Vika Magdič
Miha Horvat in Vika Magdič FOTO: POP TV

OSNOVNA ŠOLA TURNIŠČE

Oš Turnišče bo leta 2021 dopolnila okroglih 60 let.

Šolski okoliš zajema vasi Turnišče, Gomilica, Nedelica in Renkovci. 65 % učencev je vozačev, število učencev v zadnjih nekaj letih počasi narašča. V letošnjem šolskem letu šolo obiskuje 259 učencev, ki so razporejeni v 15 rednih oddelkov in tri oddelke podaljšanega bivanja. Sodelujemo v programu šol UNESCO, trudimo se biti EKO in ZDRAVA ŠOLA, smo raziskovalna šola in kulturna šol  Posvečamo se bralni in naravoslovno-matematični pismenosti. Smo podeželska šola, zato sodelujemo na vseh prireditvah, ki se dogajajo v občini. 

Posvojili smo naravni spomenik, rastišče sibirske perunike. V bližini šole je tudi čevljarski muzej, ki so ga učenci skupaj z mentorico uredili in popisali inventar, ki je v njem. V zadnjem času smo aktivni tudi na področju astronomije, še večji zagon na tem področju pa smo dobili, ko smo dobili teleskop, s katerim opazujemo, kaj se dogaja nad nami.

Skratka: radi se učimo, raziskujemo, nastopamo in tekmujemo – tudi v oddajah, kot je Mali šef Slovenije, kar je nov izziv. Pohvaliti je treba učenca, ki sta bila tako samoiniciativna in sta se podala v 'boj'. 

Osnovna šola Turnišče
Osnovna šola Turnišče FOTO: arhiv šole

Zakaj podpirajo projekt Mali šef Slovenije?

Ker spodbuja otroke, da razmišljajo o živilih, hrani in obrokih ter da spoznajo, da to, kar »pride« na krožnik, ni samo po sebi umevno, da za tem stoji trdo delo cele verige ljudi in drugih deležnikov. Če bi se vsi tega zavedali, bi bil verjetno tudi odnos do hrane drugačen.

Kakšen je odnos šole do uravnotežene prehrane in kako se sami trudijo, da se otroci primerno prehranjujejo?

Prehrana v šoli  je organizirana vse dni, ko v skladu s šolskim koledarjem poteka pouk oz.  druge šolske aktivnosti. Eden izmed namenov šolske prehrane je tudi dopolnjevanje prehrane vsakega posameznika, ki prihaja iz določenega okolja (gospodinjstva). Pri sestavljanju posameznih jedilnikov upoštevajo nacionalne smernice, priporočila za zdravo prehrano, ki jih navaja nacionalni kurikulum, pa tudi želje otrok in prehranske navade v okolju.  Pri željah za posamezne jedi so v pomoč učenci – predstavniki iz posameznih razrednih skupnosti. Ti pridejo na srečanje z določenimi pobudami in predlogi in če je le možno, temu prisluhnejo oz. upoštevajo njihove želje. Sicer so pa bili pomemben člen oziroma vir želja in predlogov učenci, ki so v tem šolskem letu obiskovali izbirni predmet Sodobna priprava hrane. Ker je prehranjevanje naših otrok zelo selektivno, je nemogoče upoštevati želje slehernega posameznika, splošni odnos do hrane pa sicer še vedno ni pohvale vreden (pomije).

Jeseni 2019 so izvedli nabor živil za razpis JN v naslednjem 4-letnem obdobju. Čeravno so optimistično razmišljali, kako bo z novim razpisom vse bolje, praksa kaže, da ni tako. Želijo in tudi poskušajo delati premike, da bi povečali delež domačih pridelovalcev in dobaviteljev živil. Pozornost in skrb namenjajo tudi spodbujanju in razvijanju kulturnega odnosa do hrane. Hrana namreč ni zastonj, številni pa se vse prevečkrat obnašajo, kot da je.  Ker je veliko otrok z regresirano prehrano, bi pričakovali še spoštljivejši odnos, a žal ni bilo tako. Še vedno je preveč pomij.

V šolski jedilnici imajo  učenci ves čas na razpolago vodo, na voljo pa jim je tudi pitnik pri zbornici. Čedalje več je tudi dietnih jedilnikov (alergeni, povečana telesna masa). Izvajajo shemo šolskega sadja, v okviru katere so učenci do trikrat tedensko prejmejo sadje. To je odlično dopolnilo, zlasti v mesecih, ko v domačem gospodinjstvu otroci nimajo na razpolago toliko svežega sadja in zelenjave. Držijo se priporočila: "Naredimo nekaj dobrega za svoje zdravje in pojejmo vsaj eno jabolko na dan." Tako so tudi sicer v šolsko prehrano vsakodnevno vključili sadje ali zelenjavo. Ob svetovnem dnevu hrane vedno opravijo aktualizacijo dneva, v jedilnici pa tisti dan nimajo postavljenega vedra za pomije.

Za kaj bi porabili denar?

Za obnovo tehnične učilnice, za garderobne omarice in ozvočenje šole.

  • image 4
  • image 5
  • image 6
  • image 1
  • image 2
  • image 3

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.