Špela Šemrl

Starost: 17 let

Kraj: Radovljica

Moja zgodba:

Zakaj sploh harmonika? Že kot majhen otrok sem od staršev dobila mini plastično harmoniko, ki me je popolnoma prevzela. Starša pravita, da sem vedno govorila, kako bom nanjo nekoč igrala pred množico ljudi in jih zabavala. Tako sem s petimi leti začela hoditi v glasbeno pripravnico in odkrivala svet glasbe. Pri šestih letih ni bilo nobene dileme, ki bi mi otežila odločitev pri izbiri inštrumenta. Bila sem sprejeta v glasbeno šolo Radovljica pri Gašperju Primožiču, ki sem si ga močno želela imeti za učitelja, saj me je navduševal s svojim igranjem. Med osemletnim učenjem harmonike sem doživela mnogo stvari. Prvo leto sem se učila klavirsko harmoniko, že naslednje leto pa sem začela s kromatično gumbno harmoniko. Po nekaj letih se je začela moja tekmovalna kariera. Z učiteljem sva hodila po raznih mednarodnih in državnih tekmovanjih, kjer sem nabirala izkušnje, poznanstva in nagrade. V glasbeni šoli sem se počutila kot doma, rada sem hodila na ure ter se učila o glasbi in tehniki igranja. Igrala sem v raznih komornih zasedbah, orkestru, kvintetu ... Dobila sem ogromno podlage in še več, zato sem se odločila, da nikakor ne želim odnehati in bi rada nadaljevala svojo glasbeno pot. Učitelj mi je predlagal konservatorij v Celovcu, saj je tudi sam hodil tja. Prav tako sem odšla na uro k profesorju Romanu Pechmannu, ki tam uči harmoniko. Na uri sva se takoj ujela in tako sem po uspešno opravljenih sprejemnih izpitih začela šolanje v Celovcu, kjer nadaljujem svoje šolanje, se udeležujem raznih tekmovanj in projektov ter nastopam na številnih nastopih. Prav tako vzporedno obiskujem gimnazijo Jesenice in trenutno sem na obeh šolah zaključila tretji letnik. Poleg solo harmonike sem tudi članica harmonikarskega orkestra v Radovljici in ansambla v Celovcu, vsako leto igram tudi z drugimi inštrumenti in se udeležujem različnih projektov. Harmoniko zdaj igram že 11. leto in drvim proti novim nastopom in izkušnjam. 

Kaj počneš v prostem času? Kaj te še veseli poleg talenta, s katerim si nastopila v oddaji Slovenija ima talent? 

S športom se ukvarjam že celo življenje. Kot majhna sem trenirala jazz balet, s sedmim razredom pa sem začela veslati na Blejskem jezeru. Veslanje sem trenirala pet let, nato pa sem odnehala, ker je bilo vsega skupaj preveč. Še vedno se ukvarjam s športom; hodim v hribe, kolesarim, tečem, plavam, smučam ... Rada poskušam tudi nove stvari in ostajam aktivna. Sem tudi prostovoljna gasilka. Pri gasilcih sem že od malih nog, med drugim sem opravila izpit za operativnega gasilca. Seveda se tudi zelo rada družim s prijatelji in rada sodelujem pri raznih predstavah, dramskih igrah itd.

Opiši se.

Veseli me veliko reči in sem vedno zagreta za stvari. Kljub temu si vedno vzamem čas za druženje z najbližjimi. V šoli se trudim za najboljši uspeh, a imam vedno čas tudi za zabavo in sprostitev. V življenju se dobro organiziram, da lahko opravim vse, kar si zadam. Na svet gledam pozitivno in stremim k temu, da bi med ljudmi ostalo le dobro, s čim manj sporov. Rada pomagam drugim in nabiram nove izkušnje, tudi adrenalinske. Zelo sem ponosna nase, saj zelo redko obupam in imam močno voljo, da opravim to, kar si želim. Strah me je, da v življenju ne bi pustila nobenega pečata. Menim, da smo vsi na svetu zato, da ustvarimo nekaj iz sebe in pripomoremo k skupnosti. Grozno mi je pomisliti na to, da bi človeka popolnoma pozabili.

Kako bi se opisala s tremi besedami?

Energična, aktivna in dobrosrčna.

 Če bi imela možnost, da se ti v življenju uresniči ena želja, katera bi bila? 

Da bi igrala z dunajskimi filharmoniki ali da bi imela bend, s katerim bi potovali po svetu in širili strast do glasbe. 

Kaj je na tebi najbolj posebnega in zanimivega?

Več ali manj sem dobre volje in polna energije. Na skoraj vse pristanem in sem takoj za, za najbolj nore ideje. 

Zakaj si se prijavila na Slovenija ima talent? 

Že od otroških let spremljam oddajo Slovenija ima talent in vedno sem si želela nekoč stati na tem odru. Najbolj všeč mi je bilo, kako polni žarečih oči in energije so bili tekmovalci, preden so šli na oder, ter kako srečni so bili, ko so opravili dober nastop. Vedno me je tudi zanimalo, kakšno je zaodrje, kako vse skupaj snemajo in kako vse skupaj sploh poteka. Želela sem si izkusiti to doživetje. Seveda sem se poleg že navedenih stvari na Slovenija ima talent prijavila zato, ker bi mi zmaga močno pomagala pri nadaljnji glasbeni karieri. Za dober študij potrebujem novo harmoniko, saj samo z dobrim igranjem ne morem igrati tako dobro, kot bi lahko z dovršenim inštrumentom.

Kaj domači pravijo na to, da si se prijavila v oddajo Slovenija ima talent? 

Bili so zelo presenečeni, da sem dejansko storila ta korak. Za mojo željo so vedeli, še preden sem se dejansko prijavila, in zelo me podpirajo pri tej odločitvi. 

Če bi osvojila glavno nagrado 50.000 evrov, bi ...  

Kupila novo harmoniko in si omogočila nadaljnji študij.