Naravnani 'negativno': od vprašanja preživetja do več stresa

Negativna pristranskost, kot pojav opredeljujejo nevropsihologi, povzroča, da se na slabo samodejno odzivamo hitreje in močneje, dobro pa zlahka spregledamo. Vse skupaj pa ima korenine v preteklosti naše vrste. 

"Z evolucijskega vidika je bilo naše preživetje odvisno od te negativnosti. To je bil način, da so bili naši predniki previdni pri vseh okoljskih nevarnostih, ki so jim pretile. Ker so bili nenehno pozorni na grožnje in najslabše scenarije, so preživeli. Skozi evolucijo je pristranskost postala tako samodejna, da jo je mogoče zaznati v najzgodnejši fazi obdelave informacij v možganih," za portal univerze v Marbelli piše psihologinja in raziskovalka Eva Berkovic.

O negativni pristranskosti je bilo narejenih veliko raziskav, izpostavlja. Izstopa delo dr. Johna Cacioppa na Univerzi v Chicagu. V njegovih študijah so udeležencem pokazali slike, za katere je bilo jasno, da vzbujajo pozitivna čustva, slike, ki zagotovo izzovejo negativna čustva, in slike, za katere je jasno, da povzročajo nevtralna čustva.

Cacioppo je medtem beležil električno aktivnost v možganski skorji, ki odraža obseg obdelave informacij. Kadar so bili dražljaji negativni, so možgani reagirali z večjim porastom nevronske aktivnosti, kar je pokazalo, da na naše vedenje bolj vplivajo slabe novice kot dobre ali nevtralne novice.

Pri tem pa je treba upoštevati tudi mehanizem, ki uravnava naša čustva in motivacijo, amigdalo. Nevropsiholog Rick Hanson pojasnjuje, kako naša amigdala uporablja približno dve tretjini svojih nevronov za zaznavanje negativnosti, ki jo nato hitro shrani v dolgoročni spomin.

Če je nekoč negativna pristranskost naši vrsti zagotavljala preživetje, je danes drugače. "V današnjem svetu stalna negativna pristranskost ni več potrebna za preživetje. Poleg tega njena nenehna uporaba poveča raven stresa, poslabša našo srečo in splošno kakovost življenja. Poleg tega je težje biti potrpežljiv in dajati drugim," izpostavlja Berkoviceva. 

Reakcija na negativne novice

Mednarodna študija iz leta 2020 je medtem pokazala, da imajo bralci po vsem svetu močnejše psihofiziološke reakcije na negativne novice v primerjavi s pozitivnimi novicami. Poročilo o eni največjih študij s tega področja je bilo objavljeno v PNAS.

Obsežna študija je primerjala rezultate laboratorijskih poskusov v 17 različnih državah in je vključevala 1156 udeležencev. Udeleženci so si ogledali sedem zgodb BBC World News, medtem ko so njihove fiziološke odzive merili z beleženjem prevodnosti kože in srčnega utripa. 

Udeležencem so bile prikazane pozitivne, negativne in nevtralne novice. Udeleženci iz vseh držav so imeli večjo variabilnost srčnega utripa ob negativnih kot pozitivnih novicah, kar je posledica povečane pozornosti in reakcije. Poleg tega so tisti, ki so gledali negativne novice, pokazali večjo spremembo v prevodnosti kože v primerjavi s tistimi, ki so gledali nevtralne ali pozitivne novice. To znova nakazuje, da negativne novice vzbujajo večje fiziološko vznemirjenje.

Raziskovalci menijo, da pojav vpliva tudi na uredniško politiko po svetu. Medtem ko so po eni strani mediji in novinarji odgovorni za ustvarjanje več negativnih novic, pa je po drugi strani dejstvo, da so prav to tiste vsebine, ki jih potrošniki zahtevajo - pa naj bo to zavestno ali ne, opozarjajo.

Od negativnega k pozitivnemu

Berkoviceva izpostavlja, da na srečo obstaja način, kako spremeniti negativno pristranskost naših možganov: "Gre za to, da svoje možgane usposobimo za pozitivnost, da postanemo bolj naravnani na pozitivna čustva kot so veselje, zadovoljstvo, ponos in ljubezen. Znanost trdi, da bi morala pozitivna izkušnja ostati v našem dolgoročnem spominu vsaj 10-20 sekund, sicer izgine."

Aktivno je torej treba graditi na temeljih pozitivnosti. "To lahko počnete tudi kot ritual. Lahko si vzamete čas za razmislek preden zaspite, saj so takrat možgani precej dovzetni za novo učenje."  

Psihologi svetujejo tudi uporabo čuječnosti, stanja usmerjanja pozornosti na zunanje in notranje izkušnje, ki se pojavljajo v sedanjem trenutku. Gre za tehniko, ki se pogosto uporablja v kognitivno-vedenjski terapiji.

"Ne pozabite, nevroni, ki se sprožijo skupaj, se povezujejo. Vsakič, ko se boste zavestno odločili, da boste ozavestili dobro, bo to naredilo majhno spremembo in sčasoma bodo te spremembe večje," še meni strokovnjakinja.