Napredno zavezništvo socialistov in demokratov (S&D) v Evropskem parlamentu v boj za novega predsednika Evropske komisije pošilja sedanjega predsednika parlamenta Martina Schulza. V Zavezništvu liberalcev in demokratov za Evropo (Alde) naj bi se medtem še odločali med komisarjem Ollijem Rehnom in svojim vodjo v parlamentu Guyem Verhofstadtom.
S&D je kandidaturo Schulza podprl v sredo na srečanju v Strasbourgu. Vodja poslancev S&D Hannes Swoboda je ob tem spomnil, da je bil Schulz osem let na položaju, ki ga zdaj zaseda sam, kot predsednik Evropskega parlamenta pa se je izkazal za "močnega in globalno priznanega voditelja, sposobnega govoriti v imenu 500 milijonov Evropejcev". "Vedno se je zavzemal za pošteno in socialno uravnoteženo vizijo Evrope," je še izpostavil Swoboda.
Kandidatura Schulza sicer ni presenečenje, saj se je ta že dalj časa omenjal kot verjetni kandidat socialistov za predsednika Evropske komisije. S&D je trenutno druga največja skupina v Evropskem parlamentu in imajo 194 poslancev iz vseh 28 držav članic EU.
Nemški dnevnik Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) pa v današnji izdaji piše, da se v Alde medtem še odločajo med dvema morebitnima kandidatoma za predsednika Evropske komisije – med sedanjim evropskim komisarjem za denarne in gospodarske zadeve Ollijem Rehnom in vodjo poslanske skupine Alde in nekdanjim belgijskim premierjem Guyem Verhofstadtom.
Zdaj je na čelu Evropske komisije Jose Manuel Barroso, ki pripada največji politični skupini v Evropskem parlamentu, Evropski ljudski stranki (EPP). Pričakovati je, da bo Barroso tudi kandidat EPP za ta položaj na prihajajočih volitvah, čeprav stranka svojega kandidata uradno še ni izbrala.
Kandidat evropske levice za predsednika komisije naj bi medtem postal karizmatični vodja skrajno leve grške stranke Siriza Aleksis Cipras, vnet nasprotnik zategovanja pasu. Stranka bo o tem odločala na decembrskem kongresu. Cipras pa ne glede na svojo karizmo verjetno nima možnosti, da postane šef v Berlaymontu, saj levica zagotovo ne bo zmagala na evropskih volitvah.
Da bodo evropske stranke pred volitvami Evropskega parlamenta prihodnje leto imenovale svoje kandidate za predsednika Evropske komisije, je novost, uvedena na podlagi lizbonske pogodbe, ki je izid evropskih volitev prvič neposredno povezala z izbiro šefa komisije.
Ideja je, da kandidat tiste evropske stranke, ki bo zmagala na volitvah, postane predsednik komisije. Resda imajo glavno besedo pri tem še vedno države članice, saj predsednika komisije predlagajo voditelji članic Unije, parlament pa ga nato le potrdi. A v skladu z lizbonsko pogodbo morajo voditelji pri predlaganju predsednika komisije spoštovati izide volitev.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.