Zakon opredeljuje štiri stopnje tajnosti - od oznake interno, ki naj bi jo nosil že skorajda vsak drugi dokument do podatkov, označenih s strogo zaupno. In kot predlaga vlada, naj bi vse, ki bi imeli opravka s temi podatki, varnostno preverjali.
Seveda bi se po mnenju SDS pri tem pojavil problem, če bi kdo takšno preverjanje odklonil in ali bi to že lahko šteli za okoliščino, ko nekoga iz službe odpustimo. Kot trdi SDS, pa je spornih še nekaj členov zakona o tajnih podatkih, zato bodo skušali poslanske kolege prepričati, da predlog zakona zavrnejo, ali pa ga skušajo z amandmajem popraviti.
Poleg siceršnje spornosti določb 22. in 24. člena predloga zakona o tajnih podatkih je Brejc opozoril zlasti na škandalozno določbo v zadnjem odstavku 22. člena, ki govori o tem, da "vlada predpiše način in postopek varnostnega preverjanja ter postopek izdaje in preklica dovoljenja". "Tako občutljive postopke ni mogoče prenesti na vlado. Bojim se, da gre za kršitev 38. člena ustave." Hkrati je nasprotoval ustanovitvi vladnega urada za nadzor nad tajnimi podatki, ki jo predvideva zakonski predlog. "Že v preteklosti so Drnovškove vlade pretiravale z ustanavljanjem uradov, z uradom za nadzor nad tajnimi podatki pa bi dobili službo, ki bi preverjala državljane oz. zaposlene v javni upravi." Kot "nesmiseln" pa je Brejc označil 29. člen, po katerem lahko predstojnik organa "v izjemnih primerih zaradi izvedbe neodložljivih nalog še pred zaključkom varnostnega preverjanja osebi začasno dovoli dostop do tajnih podatkov, če po pregledu izjave za varnostno preverjanje oceni, da ni varnostnih zadržkov". Po njegovih besedah se namreč "začasno pogosto spremeni v trajno".
Na konstitutivni seji pa sta se za zaprtimi vrati sešla nadzorni in izvršilni odbor SDS ter razpravljala o delu in aktivnostih v prihodnje. Za predsednika nadzornega odbora je bil izvoljen Dimitrij Kovačič, sicer pa so se člani še dogovorili, da se bo 7. julija sestal svet stranke.
