Še bolj črnogleda napoved za Slovenijo

Banka Slovenije, ki dvakrat letno predstavi poročilo o cenovni stabilnosti, je še poslabšala napovedi o gospodarski aktivnosti Slovenije. Obseg bruto domačega proizvoda se bo letos znižal za 1,8 odstotka, prihodnje leto bo izgubil še dodatnih 0,7 odstotka, rast pa naj bi vnovič zabeležili leta 2014, navaja oktobrsko poročilo o cenovni stabilnosti.

Kot je danes na novinarski konferenci ob predstavitvi poročila v Ljubljani dejal guverner Banke Slovenije Marko Kranjec, je dajanje napovedi v zdajšnjem obdobju velike negotovosti izredno nehvaležno. Ni jasno, kako se bo spreminjalo svetovno gospodarstvo, prav tako je negotov položaj doma, je dejal.

S tem je Banka Slovenije za 0,6 odstotne točke poslabšala svoje aprilske napovedi za letos. "Temu botruje poslabšanje v mednarodnem okolju in hkrati nizko, negativno domače povpraševanje, ki ga je pospešilo prehodno izvajanje fiskalne konsolidacije," je orisal direktor analitsko-raziskovalnega centra pri Banki Slovenije Damjan Kozamernik.

Napovedi Banke Slovenije za letos bistveno ne odstopajo od napovedi drugih institucij. "Napovedi za prihodnje leto pa kažejo na precejšnjo negotovost, saj so ocene zelo različne," je dejal Kozamernik in dodal, da so tudi sicer tveganja za uresničitev tokratne napovedi Banke Slovenije visoka, saj bo pomembno dogajanje v tujini in v glavnih slovenskih trgovinskih partnericah.

Glede inflacije napovedujejo, da naj bi ta letos znašala 2,9 odstotka, kar je za 0,6 odstotne točke več od spomladanske napovedi. Prihodnje leto naj bi dosegla 2,3 odstotka. Čeprav je inflacija kratkoročno nekoliko porasla, je osnovna inflacija še vedno stabilna in v primerjavi z evrskim območjem nizka. "Gospodarstvo še pridobiva na cenovni konkurenčnosti," je ocenil Kozamernik.

V Banki Slovenije so izpostavili, da se je brezposelnost še dodatno povečala, čeprav je poslabšanje gospodarskih razmer bistveno manjše kot v prvem sunku krize. "Za letos pričakujemo upad zaposlenosti za 1,5 odstotka delovne sile," je povedal Kozamernik in povzel, da je večina sicer vezana na gradbeništvo, a se povečuje pri osebnih storitvah, v predelovanih dejavnostih in storitvah javnega sektorja.

Kljub temu se gospodarstvo prilagaja in rast stroškov dela na enoto proizvoda pada. "Gospodarstvo je pridobilo na konkurenčnosti, prebudile so se predelovalne dejavnosti," je dejal. Poudaril pa je, da je upočasnitev gospodarske aktivnosti povzročila upad produktivnosti, plače pa se prilagajajo le počasi. "Pričakujemo, da bi se lahko v prihodnjih dveh letih anketna stopnja brezposelnosti približala 10 odstotkom," je dodal.

Zvišanje DDV je nujno!

Zvišanje splošne stopnje davka na dodano vrednost se zdi Banki Slovenije z vidika proračuna nujno, je še povedala viceguvernerka Mejra Festić ter dodala, da pa niso delali izračunov o učinkih morebitnega zvišanja davka le za določene izdelke oz. storitve. "Pri zviševanju DDV samo za nekatere storitve bi bil zelo previden, saj bi bilo to treba kompenzirati z natančno analizo strukture stroškov in dobičkov v javnih službah," je dejal Kranjec.

Prejšnje napovedi bolj optimistične

Banka Slovenije je bila v spomladanskih gospodarskih napovedih najbolj pesimistična med domačimi in mednarodnimi ustanovami. Spomladi je napovedovala, da se bo BDP letos skrčil za 1,2 odstotka, prihodnje leto naj bi se okrepil za 0,6 odstotka, leta 2014 pa za 1,7 odstotka. Medtem ko je, denimo, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) v pomladanski napovedi za letos napovedal znižanje obsega BDP za 0,9 odstotka, je to napoved konec septembra popravil. Napovedal je krčenje BDP za dva odstotka, prihodnje leto pa za 1,4 odstotka.

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) ocenjuje, da se bo BDP letos skrčil od 2,3 do 2,7 odstotka, odvisno od ohlajanja izvoza, naslednje leto pa za 1,3 odstotka.

Evropska komisija je maja Sloveniji napovedala, da bo beležila 1,4-odstotno krčenje BDP. Novo gospodarsko napoved za EU s podrobnimi podatki za vse posamezne članice, tudi Slovenijo, pa bo objavila 7. novembra.

Po podatkih slovenskega statističnega urada se je BDP v letošnjem drugem četrtletju v primerjavi z enakim četrtletjem lani realno zmanjšal za 3,2 odstotka. V prvi polovici letošnjega leta je bil obseg BDP za 1,6 odstotka manjši kot v enakem obdobju lani.