Se vračajo časi vajeništva?

Slovenija se (pre)počasi spopada s problemom brezposelnosti. Konec avgusta je bilo registriranih 116.600 brezposelnih, kar je za 0,5 odstotka manj kot julija, a še vedno za 9,9 odstotka več kot avgusta lani. Avgusta se je na novo prijavilo 6443 brezposelnih, kar je za 0,7 odstotka manj kot avgusta 2012. Med na novo prijavljenimi je bilo 885 iskalcev prve zaposlitve, 1641 trajno presežnih delavcev in stečajnikov ter 3031 brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za določen čas.

V časih, ko podjetja zapirajo svoja vrata in ko novih delovnih mest ni, je odgovor na vprašanje, kako se izkopati iz trajne brezposelnosti, vprašanje za milijon evrov. Država in Evropska unija sprejemata ukrepe za zaposlovanje, ki so namenjeni predvsem mladim oziroma tistim, ki iščejo prvo zaposlitev. Druga populacija, kateri je namenjenih več ukrepov za lažje zaposlovanje, so starejši oziroma tisti nad 50 let. Kaj pa je s tistimi v tem vmesnem obdobju? To so generacije, ki imajo šoloobvezne otroke, hipotekarne kredite in ravno toliko izkušenj, da ni ne premalo in ne dovolj. Tudi za te na zavodu za zaposlovanje ponujajo programe, ki so namenjeni njihovemu izobraževanju, prekvalificiranju ali pa usposabljanju za učinkovitejše iskanje službe, a brez ustvarjanja novih delovnih mest bo to kaplja v morje.

Ministrica za delo Anja Kopač Mrak je v torek predstavnikom mladih predstavila predlog ukrepov Jamstvo za mlade 2014–2020, med katerimi so tudi ukrepi za večje zaposlovanje mladih. A mnogi menijo, da Slovenija potrebuje tudi bolj kratkoročne ukrepe.

Za kakšne ukrepe sploh gre?

Kot so pojasnili na zavodu za zaposlovanje, so aktivnosti za zaposlovanje mladih in za zmanjševanje mladinske brezposelnosti opredeljene kot najvišja prioriteta skupne evropske strategije zaposlovanja, k uresničevanju katere so zavezane in pozvane vse članice Evropske unije. Problem mladih na trgu dela je zelo zaostrila ekonomska kriza, ki je večino držav prizadela v drugi polovici leta 2008 in v začetku 2009. Prav ta skupina je bila, glede na podatke, s krizo nadpovprečno prizadeta. "Mladi so najbolj in najhitreje izgubljali zaposlitve, močno so se poslabšale možnosti mladih za trajne in kakovostne zaposlitve, v tej skupini najhitreje rasteta brezposelnost in trajanje brezposelnosti, hkrati predstavljajo mladi najštevilčnejšo skupino v segmentu kratkotrajnih in začasnih zaposlitev," še opozarjajo na zavodu in dodajajo, da je podaljšanje ekonomske krize z nazadovanjem gospodarskih aktivnosti in zaposlovanja v drugi polovici leta 2012 zelo pospešilo rast mladinske brezposelnosti tudi v Sloveniji.

Da bi se spopadli s problemom in ga čim prej rešili, je Evropska komisija decembra 2012 sprejela tako imenovani sveženj za zaposlovanje mladih, v katerem so opredeljene nosilne strategije za obdobje od 2014 do 2020 na ravni EU in v državah članicah za zmanjšanje brezposelnosti mladih. Jasno je, da dosedanji ukrepi niso prinesli želenih rezultatov, nov predlog ukrepov pa naj bi sistemsko in s tem dolgoročneje izboljševal zaposljivost mladih. Od vsake članice EU, tudi od Slovenije, zahteva sprejetje takšnih ukrepov, ki bodo programsko usklajeni v različnih politikah – od zaposlovanja, izobraževanja in usposabljanja do davčne in ekonomske politike. Cilj je učinkovitejša usklajenost med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela. Evropski analitiki velik del razlogov za visoko brezposelnost mladih pripisujejo preslabi povezanosti izobraževalnega sistema s potrebami trga dela, zaradi česar imajo mladi otežen prehod iz šol v zaposlitev, ob hkratnem pomanjkanju delavcev na mnogo poklicnih področjih tudi v državah z gospodarsko krizo, opozarjajo na zavodu.

Vajeništvo, pripravništvo, spodbujanje mobilnosti mladih in jamstvo za mlade

Vse kaže, da se vajeništvo vrača. EU poziva vse države članice k reformiranju celotne vertikale poklicnega izobraževanja po zgledu vajeniškega sistema. To pomeni, da so delodajalci neposredno vključeni v pripravo programov izobraževanja in v njihovo izvajanje, kar naj bi mladim omogočalo hitrejše in neposredno prehajanje iz izobraževanja v zaposlitev. To je povsem smiselno, saj bi to preprečevalo, da bi se mladi izobraževali in usposabljali za poklicno delo, po katerem se povpraševanje zmanjšuje ali ga sploh ni. Gre za reformo poklicnega izobraževanja.

Poleg vajeništva EU spodbuja kakovostno pripravništvo. Kot so pojasnili na zavodu za zaposlovanje, želi s tem ukrepom Evropska komisija doseči soglasje socialnih partnerjev na ravni EU o minimalnih standardih pravic in pogojev za izvajanje pripravništva. Pripravništvo naj bi bil institut za pridobivanje delovnih izkušenj in s tem za lažje prehajanje v redne zaposlitve mladih po končanem izobraževanju. Če bi sprejeli skupne evropske kriterije kvalitetnega pripravništva in s tem omogočili priznanje pripravniškega staža na meddržavni ravni, bi to olajšalo mobilnost mladih med državami znotraj enotnega evropskega trga dela.

Za lažjo in učinkovitejšo mobilnost mladih naj bi skrbel tudi evropski programi za ciljno spodbujanje mobilnosti mladih znotraj EU. Osnovo za ta program je postavil pilotni program Moja prva Eures zaposlitev, ki poteka že drugo leto. To so programi, ki jih bo komisija financirala še naprej neposredno, usmerjeni pa bodo k različnim ciljnim skupinam in v različne sektorje dejavnosti. Seveda tudi ta ukrep predvideva zelo optimističen cilj – geografsko razširitev zaposljivosti mladih.

Zadnji ukrep, ki združuje tudi vse predhodno omenjene, se imenuje Jamstvo za mlade in prav ta ukrep je na včerajšnjem sestanku predstavljala ministrica za delo. To je pobuda, ki so jo podprli in s tem kot lastno obveznost sprejeli ministri EU za delo in socialne zadeve februarja 2013. Od članic pobuda zahteva, da najpozneje s 1. januarjem 2014 uvedejo ukrepe in programe, s katerimi se bo zagotavljalo osnovno načelo jamstva – vsakemu mlademu do 25 let ponuditi kakovostno zaposlitev, vključitev v izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo v času do 4 mesecev po koncu izobraževanja ali po nastanku brezposelnosti.

Predsednik ŠOS Mitja Urbanc je po sestanku z ministrico dejal, da pozdravljajo sistemski in celostni pristop pri reševanju problematike, obenem pa je poudaril, da so pri ukrepih že nekoliko pozni in da bi želeli tudi bolj kratkoročne ukrepe – ne samo za reševanje brezposelnosti mladih, ampak tudi celostno osamosvajanje mladih. Kot poudarja Urbanc, je najpomembnejše zagotoviti varno zaposlitev mladih, ki bodo na delovnih mestih lahko tudi dobili priložnost, da se izkažejo.