Z novelo zakona o gospodarskih družbah se spreminjajo pravila o pripravi letnih poročil gospodarskih družb. Letna poročila so po novem sestavljena iz bilance stanja, poslovnega izida in priloge s pojasnili, tista, ki jih je potrebno revidirati, pa morajo vsebovati še izkaz finančnega izida, izkaz gibanja kapitala in poslovno poročilo. V slednjem so navedeni pomembni poslovni dogodki, do katerih je prišlo po koncu poslovnega leta, pričakovani razvoj družbe, dejavnosti na področju raziskav in razvoja, podružnice družbe in aktivnosti podružnic v tujini. Letno poročilo tako kot doslej sestavi uprava, bistvena novost pa je v postopku njegovega sprejema. Namesto skupščine namreč letno poročilo po novem soglasno sprejmeta uprava in nadzorni svet družbe.
Po novem lahko družba začne z opravljanjem dejavnosti takoj po vpisu v sodni register oz. v primeru majhnih samostojnih podjetnikov po vpisu v ustrezen davčni register, kar pomeni, da ni potrebno čakati na ugotavljanje, ali podjetje izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti. Za vse gospodarske družbe velja, da mora vodstvo zagotoviti sporazumevanje z zaposlenimi v slovenščini, na območjih, kjer živita italijanska in madžarska skupnost, pa tudi v teh dveh jezikih.
Vse družbe in podjetniki morajo tudi voditi poslovne knjige in jih enkrat letno zaključiti, tri mesece po izteku poslovnega leta pa sestaviti letne računovodske izkaze. Poslovne knjige bo od leta 2003 potrebno voditi po sistemu dvostavnega knjigovodstva, kar pa ne velja za tiste podjetnike, ki izpolnjujejo vsaj dva od naslednjih treh pogojev: da ne zaposlujejo več kot treh delavcev, da njihovi letni prihodki ne presegajo 10 milijonov tolarjev, ter da povprečna vrednost aktive v obračunskem letu ni višja od šest milijonov tolarjev. Ti bodo na sistem dvostavnega knjigovodstva morali preiti šele s 1. januarjem 2005.
Novela zakona o gospodarskih družbah predvideva tudi dve novi definiciji dobička, in sicer čisti in bilančni dobiček. Čisti dobiček pomeni razliko med vsemi prihodki in odhodki po odbitju davkov, glede njegove uporabe pa zakon določa, da ga je treba uporabiti za kritje morebitne prenešene izgube in za oblikovanje morebitnih rezerv. Tisto, kar ostane, je bilančni dobiček in šele ta je na voljo za razdelitev delničarjem. Poleg tega, da skupščina delničarjev ne bo več pristojna za sprejemanje letnih poročil, se ji torej jemlje tudi pravica do odločanja o delitvi dobička
