FIT 24UR

7 mitov o zdravju

London, 28. 12. 2007 10.32 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

V našem življenju obstaja veliko mitov o zdravju, ki so večinoma neškodljivi. Za vas smo razkrili sedem najpogostejših.

Zmotna prepričanja o zdravju lahko pogosto zasledimo v medijih. Nekaterim med njimi pa verjamejo celo zdravniki, ki jih prenašajo naprej na svoje paciente. Zato so v Britanskem medicinskem časniku raziskovalci vzeli pod drobnogled nekaj najpogostejših mitov o zdravju. Če vas bo vaš zdravnik kdaj skušal prepričati v nasprotno, mu lahko postrežete z dejstvi.

Mit 1: Uporabljamo le 10 odstotkov možganov.

Dejstvo: Posnetki možganov kažejo, da v njih ni "spečih predelov". Mit najverjetneje izvira iz začetka 20. stoletja, ko so razni priročniki za samopomoč poskušali prepričati ljudi, naj razvijejo svoj polni potencial. Če bi mit v resnici držal, bi bili možgani edini človeški organ, ki ne deluje s polno močjo.

Znanstevniki so ugotovili, da v nasprotju s splošnim prepričanjem ljudje uporabljamo celotne možgane.
Znanstevniki so ugotovili, da v nasprotju s splošnim prepričanjem ljudje uporabljamo celotne možgane. FOTO: Reuters

Mit 2: Spiti bi morali vsaj osem kozarcev vode na dan.

Dejstvo: Mit lahko prvič zasledimo leta 1945, ko so ameriški znanstveniki izračunali, da za normalno delovanje potrebujemo 2,5 litra tekočine (in ne vode) na dan. V resnici velik delež te tekočine vnesemo v organizem že s hrano (predvsem s sadjem in zelenjavo), sokovi, mlekom ter celo s kofeinskimi napitki. Preveč popite vode lahko organizmu celo škoduje, poudarjajo avtorji članka.

Mit 3: Obrite dlake zrastejo nazaj hitreje, so bolj grobe in temnejše.

Dejstvo: Da to ne drži, so znanstveniki dokazali že leta 1928. Vendar so konice neobrite dlake pri koncu stanjšane, medtem ko zraste obrita dlaka s prirezanim koncem, zato deluje bolj grobo na otip. Dlake, ki so pravkar zrasle iz kože, so samo na začetku rahlo temnejše, ker jih še ni posvetlila sončna svetloba.

Mit 4: Branje pri zasenčeni svetlobi uničuje vid.

Dejstvo: Avtorji članka niso našli dokazov, da bi zatemnjena svetloba povzročala trajne poškodbe oči. Ni sicer idealna za izostrovanje vida, zato lahko povzroči obremenitev oči in začasno zmanjšano jasnost vida. Vendar se stanje po počitku normalizira.

Branje knjig pri slabši svetlobi ni idealno, vendar vam ne bo trajno poškodovalo oči.
Branje knjig pri slabši svetlobi ni idealno, vendar vam ne bo trajno poškodovalo oči. FOTO: Reuters

Mit 5: Uporaba mobilnih telefonov v bolnišnicah je škodljiva.

Dejstvo: Primere težkih motenj bolnišničnih naprav zaradi interference zasledimo le v anekdotah. V neki študiji so znanstveniki ugotovili, da telefoni škodujejo le 4 odstotkom naprav, in še to samo v razdalji enega metra od naprave. Novejša raziskava pa ni pokazala nikakršnih motenj v 300 različnih testih. Prav nasprotno, mobilni telefoni zdravnikom omogočajo lažjo komunikacijo s pacienti in s tem bolj učinkovito delo.

Mit 6: Nohti in lasje rastejo po smrti.

Dejstvo: Ta ideja morda izvira iz grozljivk, vendar nima podlage v stvarnosti. Lahko pa se zgodi, poudarjajo avtorji članka, da se koža okoli nohtov po smrti izsuši. Tako nohti izgledajo večji kot sicer, podobno pa se dogaja tudi s kožo na glavi, ki lahko povzroči, da mrličem lasje malo bolj štrlijo.

Tako dolgi nohti rastejo samo živim ljudem in v grozljivkah.
Tako dolgi nohti rastejo samo živim ljudem in v grozljivkah. FOTO: Reuters

Mit 7: Puranje meso vas uspava.

Dejstvo: Čeprav puranje meso res vsebuje kemično spojino triptofan, ki povzroča utrujenost, pa ni količina te kemikalije nič večja, kot recimo v piščančjem mesu ali govedini. Mit verjetno izvira iz dejstva, da se puranje meso predvsem v Ameriki pogosto uživa med obilnim kosilom in v spremstvu alkohola - kar oboje uspava.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (2)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

black1cat2
29. 12. 2007 15.30
2.mit - s temi kozarci si nikoli ne bomo na čistem.:) Kozarec je lahko mišljen 1.5dl, morda je 2dl, lahko pa je celo 3dl ali še več! Tako da če še že piše o potrebni popiti TEKOČINI, bi bilo treba napisati za kako težkega človeka je mišljeno in potem približno potrebno količino (v dl ali l in NE kozarcih!). Vsak bi potem zase glede na lastno prehrano, kraj bivanja ter lastno težo lahko ugotovil, koliko bi naj še popil. Če pa se človek veliko giba, pa seveda temu nekaj dodati, seveda je tudi pomembno, kje se človek nahaja (ozračje in vlažnost) itd itd.
joco@3delavnica.com
28. 12. 2007 12.47
Kljub temu, da je večina kar tukaj piše res, mi ni jasno kaj imajo te miti skupnega z zdravjem. Morda z medicino, fiziologijo, biokemijo,... Ne pa z zdravjem. "Zdravstveni" mit bi lahko bil le 2. mit, ki pa je zelo površno "razkrinkan". Ni samo koliko tekočine je treba zaužiti, ampak kakšna je temperatura in vlažnost v zraku, koliko elektrolitov je bilo zaužitih ipd.