Mnenja o kloniranju človeka so precej odklonilna ali pa med ljudmi vsaj etično sporna. V Sloveniji zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo v 33. členu jasno opredeljuje, da je način terapevtskega ali kakršnegakoli kloniranja prepovedan.
Direktorica Ginekološke klinike prof. dr. Helena Meden Vrtovec je povedala, da se temu ne bomo ognili. "Razvoj gre sicer v to smer, v ZDA in Rusiji so tako že nekako dali zeleno luč za te postopke, v Koreji pa so uvedli desetletno ječo za tiste, ki bi to poskusili. V perspektivi bodo stvari šle naprej, etično in moralno gledano pa se mi zdijo močno sporne," dodaja Medenova. Po besedah Medenove kloniranje pri nas ne pride v poštev. So pa slovenski strokovnjaki dobro seznanjeni z raziskovanjem v svetu na področju gojenja tako imenovanih zarodnih celic. Te bi lahko služile za nadomestitev obolelega organa, gre torej za neke vrste transplantacijo.
Svetovalec na Ginekološki kliniki v Ljubljani prim. dr. Vasilij Cerar pravi, da nas bo lahko kloniranje pripeljalo v dobro ali pa slabo smer. "Verjetno je narava izbrala heteroseksualno razmnoževanje ali pa se je izselekcionirala, če smo selekcionisti, zaradi tega, ker je naprednejša. Verjetno je kloniranje retrogardizem - korak nazaj - vendar uporaben. Vseeno mislim, da bo uporaben v določenih situacijah, ampak izjemoma, ne pa kot način razmnoževanja človeka," dodaja Cerar.
Pogovor z dr. Radovanom Komelom z Inštituta za biokemijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani.
Slišali smo mnenje slovenske stroke. Kako pa na zadevo gledate biologi?
Mislimo, da je stvar nekoliko preuranjena, če gledamo s tehničnega stališča. Seveda pa se ob tem odpirajo številna etična vprašanja. Večina znanstvenikov strogo loči med terapevtskim in reprodukcijskim kloniranjem. Zato taki poizkusi, ki bodo izzvali širok odpor javnosti, gotovo škodujejo poizkusom raziskav izvornih celic tako imenovanega terapevtskega kloniranja, ki bo sicer v dobro medicini.
Brez poskusov verjetno ni šlo. Koliko zarodkov pa je po vašem moralo 'umreti', da se je ta nosečnost vendarle posrečila?
Pri živalih je potrebnih več sto poskusov, na primeru ovčke Dolly je bilo potrebno 277 poskusov. To pomeni, da je bilo tudi v primeru človeške oploditve potrebno več sto poskusov.
Kakšna je verjetnost, da se bo otrok rodil popolnoma zdrav?
Približno 40 odstotkov živali se rodi z okvarami oziroma imajo pozneje v življenju težave. Torej obstaja približno 50-odstotna verjetnost, da se bo takšen otrok rodil s kakšno deformacijo ali pa bo imel pozneje v življenju težave.
Kljub vsem pomislekom, strokovne javnosti in običajnih ljudi, pa ta italijanski ginekolog napoveduje rojstvo še dveh kloniranih človeških zarodkov. S kakšno pravico pravzaprav?
Če pogledamo z vidika družbe, ki živi v skladu z nekimi pravili in normami, te pravice seveda nima. On pa zagovarja stališče, da ima vsak človek pravico biti oče ali mati, in da on rešuje probleme popolnoma neplodnih parov. S tega stališča je njegov pogled legitimen. Da pa bo to postala praksa in nazadnje tudi sprejemljivo, bo potrebno še mnogo pogovorov in tehničnih spoznanj.
Ampak kloniranje človeka pelje v neko novo smer razvoja, tudi razvoja etike…
Ko se je pred 30 leti rodil prvi otrok iz epruvete, je bilo prav tako veliko ugovorov in pomislekov, danes pa je to rutinski postopek. Za kloniranje je sicer težko karkoli napovedati, morda pa bo to v določenih primerih dovoljeno čez deset, dvajset, trideset let… Ampak etika se razvija in ni ista kot je bila na primer med drugo svetovno vojno.
Kljub temu pa bo vse skupaj treba nekako zakonsko urediti…
Seveda, zakoni so potrebni in zagotoviti bo treba, da se bodo zakoni izvajali. To je edino, kar lahko storimo. Neke stvari je lahko prepovedati, še vedno pa se bo našel nekdo, ki bo kljub prepovedi izvajal določne poskuse.
