Da je stanje alarmantno in da onkologija očitno ni prioriteta te države, kaže podatek, da imamo za obsevanje le dva linearna pospeševalnika, potrebovali bi jih najmanj šest. Prav tako so pri zdravljenju pomembna tudi nova zdravila, za katera bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Inštitutu za onkologijo namenil 400 milijonov tolarjev.
Leta 2001 je za rakom zbolelo 9058 ljudi, leta 2002 pa 9400. Podatkov za minulo leto še ni, saj se pripravljajo za dve leti nazaj. Lahko pa mirno rečemo, da bo številka na novo obolelih ob koncu letošnjega leta 10 tisoč ali več. Trend torej narašča, zato so se na ZZZS - kljub temu, da je bilo v finančnem načrtu 400 milijonov tolarjev sprva namenjenih za skrajševanje čakalnih dob - odločili, da je prioriteta nabava zdravil na Onkološkem Inštitutu.
Kot je pojasnil doc. dr. Hotimir Lešničar, dr. med. z Onkološkega inštituta Ljubljana, ne gre za katerikoli zdravilo,temveč za neka nova zdravila, ki imajo prioriteto uporabe. Ta zdravila bodo uporabljali točno določeni bolniki, s točno določenimi boleznimi, še opozarja Lešničar.
"Zato pomeni teh 400 milijonov tolarjev sredstva, ki jih bo Onkološki inštitut dobil takoj, takoj jih bo začel lahko tudi uporabljati," je dejal generalni direktor ZZZS Borut Miklavčič.
Končno odločitev o omenjeni vsoti bodo po vsej verjetnosti potrdili v ponedeljek na Zdravniški zbornici Slovenije. S predlogom, ki sta ga pripravila Onkološki inštitut in ZZZS, se morajo namreč strinjati tudi ostali partnerji.
__________________________________________________
O tem, kdo je odgovoren za takšno stanje in kdaj se bodo razmere izboljšale, je pojasnil direktor Onkološkega inštituta, dr. Zvonimir Rudolf.
Kdo je odgovoren za takšno stanje na Onkološkem inštitutu, ker ta očitno - vsaj glede obsevalnih naprav - ni prioriteta države?
Lahko bi rekel, da trenutno je - kot vse kaže. Mislim, da bomo ta problem tudi zadovoljivo rešili, ni pa ga mogoče rešiti v kratkem času.
Kolikokrat ste se kot direktor Onkološkega inštituta pogovarjali z ministrom Kebrom ali premiejem Ropom in ju opozorili, da nujno potrebujete obsevalne naprave?
Večkrat smo se pogovarjali. Nisem se pogovarjal s premeierjem, ampak z ministrom in ministrstvom. Tudi prej smo že opozarjali, zdaj pa se je, žal, malce ponesrečilo tudi glede javnih razpisov, da tega pravočasno ni možno omogočiti. Zdaj pa menim, da imamo naklonjenost, da gremo v nakup naslednjega pospeševalnika, ne glede na sedanji razpis, ki je trenutno v procesu revizije, in da bi potem omilili krizo vsaj naslednjo jesen.
Vendar, potrebovali bi šest pospeševalnikov, imamo pa dva.
Prvi bo rešil situacijo v marcu, da ne bo več treba pošiljati bolnikov v tujino, kar pa, seveda, ob okvari katerekoli aparature, zopet ponovi sedanjo situacijo. Naslednji aparat, ki bi omilil razmere, naj bi prišel nekje v jeseni, če bo seveda obstajala volja in bo izveden razpis za naslednji pospeševalnik v obdobju enega do dveh mesecev. Potem pa bo potrebna nabava še tretjega pospeševalnika in šele takrat bi lahko normalno zadihali. Seveda pa je problem, da tudi, če je volja, je to proces, ki traja nekje do enega leta, da so te naprave tudi operabilne.
Kdaj torej lahko pričakujejo bolniki z rakom krajše čakalne dobe? Zdaj so osem tednov, sprejemljivih pa je šest tednov?
Optimistično bi se to lahko zgodilo marca, v kolikor se ne zgodi, da se nam zaradi preobremenjenosti pokvari še kakšna naprava. Realno pa je mogoče to pričakovati nekje jeseni, če bo realiziran razpis za naslednji pospeševalnik. Neko normalno delovanje lahko pričakujemo šele po letu 2006.
Ali ste opozorili tudi ministra Kebra, kar se tiče urgentnih zadev na onkologiji, da gredo po zakonu lahko tudi mimo razpisov in da se neposredno pogajate z dobavitelji?
Mislim, da sam nisem opozarjal na to, ampak da so bile javne izjave na televiziji tudi s strani ministrstva za finance in drugih. Ministrstvo za zdravje sedaj razmišlja o tem in bomo skušali s skupnimi močmi to tudi speljati.
