'Brez sape, ne brez moči'

Vsako tretjo sredo v novembru tradicionalno obeležujemo svetovni dan kronične obstruktivne pljučne bolezni (KOPB). Gre za trajno zoženost dihalnih poti in eno najbolj množičnih kroničnih bolezni dihal. To je predvsem bolezen kadilcev, v precej primerih pa ostane neodkrita. Svetovni dan KOPB, ki se obeležuje danes, je tako tudi priložnost za osveščanje o tej bolezni in pomenu njenega zgodnjega odkrivanja.

Svetovni dan KOPB vsako leto organizira Globalna iniciativa za KOPB (Global Initiative for Chronic Obstructive Lung Disease - GOLD). S tem skušajo povečati zavedanje ljudi in njihovo skrb za to bolezen. Geslo letošnjega dne Breathless not Helpless! oz. Brez sape, ne brez moči!, je navedeno na spletni strani iniciative.

Kajenje povečuje tveganje

Vsak bolnik s težko sapo v mirovanju ali med naporom še nima kronične obstruktivne pljučne bolezni. Največkrat se bolezen razvije pri dolgoletnih kadilcih. Bolezen napreduje počasi. Okvarjeni so bronhiji, ki so zoženi, in nežne membrane pljuč, kjer sicer poteka izmenjava plinov med okoljem in pljuči. Spremembe na pljučih so nepopravljive, navajajo na spletnih straneh Bolnišnice Golnik, kjer so specializirani tudi za pomoč bolnikom s to boleznijo.

Statistični podatki kažejo, da naj bi kar deset odstotkov svetovnega prebivalstva, starejšega od 40 let, obolelo za KOPB in da je ta bolezen eden glavnih vzrokov umrljivosti v razvitih državah ter tudi v državah v razvoju. Za KOPB v Sloveniji letno umre 600 ljudi, 4000 pa se jih zdravi v bolnišnici. V svetu ima po oceni Svetovne zdravstvene organizacije to bolezen, ki se po vzroku smrtnosti uvršča na četrto mesto, kar 600 milijonov ljudi. Za to hudo pljučno boleznijo oboleva eden od desetih odraslih v starosti nad 40 let.

KOPB je kronično, počasi napredujoče bolezenske stanje zoženja dihalnih poti. Bolezen obsega kronični bronhitis in pljučni emfizem. Značilna je postopna in nepopravljiva izguba pljučne funkcije. V normalnih okoliščinah doseže pljučna funkcija najvišje vrednosti v starosti 20 do 25 let in temu obdobju nato sledi postopni upad, ki je posledica staranja. Najzgodnejša stopnja KOPB se zato lahko kaže kot nepopolni razvoj pljučne funkcije, sicer pa kot njen pospešen upad.

Najpomembnejši dejavniki pojava KOPB so kajenje, velika izpostavljenost prahu in kemikalijam (na primer hlapi, dražljivci ali dim) na delovnem mestu in onesnažen zrak. Ob predolgi in preveč intenzivni izpostavljenosti kemikalijam (param, dražljivcem, dimu) se razvije KOPB neodvisno od kajenja, vendar pa sočasno kajenje tveganje še dodatno poveča. Prezgoden in pospešen razvoj emfizema in upad pljučne funkcije se pojavljata pri številnih kadilcih in nekadilcih s hudim pomanjkanjem tega encima, čeprav kajenje nevarnost bistveno poveča.