Vest so pozdravili tudi v skupnem sporočilu predsedniki držav in vlad šestih držav (Nemčije, Kitajske, ZDA, Francije, Velike Britanije in Japonske), ki so usklajevale delo omenjenega mednarodnega konzorcija. Ta je junija leta 2000 že sporočil, da so razvozlali 97 odstotkov genetskega zapisa človeka. Danes pa so sporočili, da so dve leti prej, kot so načrtovali, uspeli dekodirati 99 odstotkov dedne zasnove človeka, kar je tudi največ, kar je s sedanjo tehnologijo moč razvozlati.
Projekt se je začel leta 1990 in naj bi trajal 15 let, stal pa naj bi tri milijarde dolarjev, vendar je bil zaključen v manj kot 13 letih, zanj pa so porabili 2,7 milijarde dolarjev. V projektu je sodelovalo več sto znanstvenikov, ki so delali v 20 centrih v Nemčiji, na Kitajskem, v ZDA, Franciji, Veliki Britaniji ter na Japonskem. Zemljevid človeškega genoma je dokončno razvozlan takrat, ko stopnja natančnosti dosega 99,99 odstotka, je še sporočil konzorcij.
Člani zasebnega projekta v ZDA, ki ga je financiral Celera Genomics, so namreč že pred dvema letoma sporočili, da so razvozlali 99 odstotkov človeškega genoma, kar so takrat nekateri znanstveniki iz javnega sektorja opisovali kot reklamni prijem zaradi potrebe po dodatnih sredstvih.
Rezultati projekta so od danes objavljeni v bazah podatkov in so na voljo brezplačno vsem znanstvenikom na svetu preko interneta. Naslednji korak je uporaba tega znanja, ki bo po napovedih strokovnjakov povzročilo revolucijo v biologiji, medicini in družbi. Projekt že na začetku sicer ni bil načrtovan s ciljem komercialne izrabe. Pred začetkom projekta so v svetu poznali manj kot sto genov, odgovornih za bolezni, danes pa so odkrili že 1400 tovrstnih genov.
Genom je zbirka genov, ki sestavljajo DNK. V človeški DNK je okoli 3,12 milijarde nukleotidnih parov, ki sestavljajo med 35.000 in 40.000 genov. Z izjemo enojajčnih dvojčkov ima vsak človek drugačno genetsko zasnovo.
Razvozlanje genoma bo po napovedih omogočilo revolucijo v medicini, še zlasti pri ugotavljanju genetsko pogojenih bolezni, njihovem zdravljenju še pred rojstvom, pa tudi razumevanju bolezni. Pomagal naj bi pri zdravljenju na primer rakavih obolenj in podaljšanju življenja bolnikov, pomeni pa tudi teoretično možnost, da bodo znanstveniki lahko ustvarili človeka.
Raziskovalci Projekta človeški genom so danes obljubili, da bodo našli nove načine za razumevanje dednih dejavnikov pri sladkorni bolezni, srčnih in duševnih boleznih ter pri odkrivanju njihovih kazalcev. Za cilj so si tudi zadali, da bodo v bližnji prihodnosti razvili tehnologijo, s katero bo moč razvozlati genom pacienta že za manj kot tisoč dolarjev.
