FIT 24UR

Cukjati za osveščanje o raku dojk

Ljubljana, 03. 10. 2006 12.18 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Vsaka druga ženska obolela za rakom dojk pride do zdravniške pomoči prepozno.

Predsednik DZ Cukjati in predstavnice društev za boj proti raku
Predsednik DZ Cukjati in predstavnice društev za boj proti raku FOTO: 24ur.com

Prav pri raku dojk je zgodnja diagnostika zelo pomembna in tudi možna. Še vedno namreč pride 50 odstotkov obolelih žensk za rakom dojk do zdravniške službe prepozno, je ob sprejemu predstavnikov Slovenskega združenja za boj proti raku dojk Europa Donna, Društva onkoloških bolnikov Slovenije in Zveze slovenskih društev za boj proti raku dejal predsednik DZ France Cukjati. Zato zelo pozdravlja iniciativo društev, ki osveščajo in opozarjajo na zgodnje odkrivanje in samoopazovanje.

Rak dojk lahko odkrijemo zgodaj

Cukjati je med drugim tudi dejal, da je pri moških najpogostejši rak pljuč, pri ženskah pa rak dojk. Pri pljučnem raku je po besedah Cukjatija diagnostika nekoliko težja, medtem ko je rak dojk mogoče odkriti zelo zgodaj. "Glede na to, da sta rak pljuč in rak dojk v zadnjih 50 letih narasla s faktorjem pet, torej z 20 na 100 primerov na 100.000 prebivalcev, je to izredno pomemben problem, s katerim se država mora ukvarjati," je še opozoril predsednik DZ.

Podpredsednica združenja Europa Donna Gabrijela Petrič Grabnar je opozorila, da je po zadnjih podatkih registra raka za Slovenijo v letu 2003 zbolelo 1083 bolnic, 57 več kot leto poprej, umrlo pa jih je 372.

Z današnjim stanjem obravnave dojk nismo zadovoljni in to na vseh ravneh. Pri zgodnjem odkrivanju nimamo organizirane primarne mreže centrov, kjer bi izkušeni radiologi odčitavali mamogram. Tudi nimamo sekundarnih centrov, kjer bi po priporočilih zdravili dodatno izobraženi strokovnjaki. Podpredsednica združenja Europa Donna Gabrijela Petrič Grabnar

Neosveščenost in zdravstvena politika sta po besedah Petrič Grabnarjeve poglavitna razloga pri obolevnosti za rakom dojk. Zdravstvena politika po njenem mnenju še ni ustvarila pogojev za organizirano presejalno mamografijo žensk po 50. letu starosti, prav tako pa ni pogojev za ustanovitev centrov za bolezni dojk, kjer bi dodatno izobraženi strokovnjaki obravnavali bolezen po evropskih in slovenskih strokovnih smernicah. V vseh treh društvih si zelo prizadevajo za osveščenost o raku dojk ter pomagajo bolnicam pri premagovanju stisk in ponovnemu vračanju nazaj v družbeno življenje ter poklic.

Vendar pa to za uspešno znižanje umrljivosti po besedah Petrič Grabnarjeve ni dovolj, prav tako ne za boljšo kakovost življenja žensk, ki so prebolele raka dojk, saj se morajo spremeniti pogoji, pod katerimi si lahko osveščena ženska zgodaj odkrije bolezen in se takoj in učinkovito zdravi.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.