Dan duševnega zdravja

Naslov letošnje teme je Ko učenca/učitelja strese stres. Gre za poseben poudarek svetovne teme z naslovom Duševno zdravje v spreminjajočem se svetu: vpliv kulture in različnosti. Negativni stres je namreč eden izmed ključnih dejavnikov za nastanek duševnih bolezni.

Otroško življenje postaja vse bolj podobno odraslemu

Svetovna zdravstvena organizacija napoveduje, da bodo duševne bolezni drugi vodilni vzrok obolevnosti do leta 2020. Negativni stres pa je drugi najpogostejši vzrok za odsotnost z dela, kar predstavlja veliko finančno breme. Otroci in mladostniki so ranljivo prebivalstvo in njihov način življenja postaja vse bolj podoben stresnemu načinu življenja odraslih. Obremenjenost otrok in mladostnikov izvira iz vse večjih lastnih pričakovanj pa tudi pričakovanj staršev in neposredne okolice, iz nenehne potrebe po dokazovanju in uspehu za vsako ceno, ki je tudi družbeno spodbujena in ustvarjena.

Tudi slovenski otroci so podvrženi stresu

V prid dejstvu, da so slovenski otroci in mladostniki pod stresom, kaže tudi mednarodna raziskava HBSC iz leta 2006. Iz podatkov raziskave, ki jo izpostavlja Inštitut za varovanje zdravja kar 17 odstotkov otrok oziroma mladostnikov vsak dan ali večkrat tedensko ne more spati, 14 odstotkov jih je vsak dan ali večkrat tedensko nervoznih, 13 odstotkov pa jih je vsak dan ali večkrat tedensko razdražljivih.

Otroci na stresne situacije niso prilagojeni

Na IVZ ocenjujejo, da otroci na doživljanje velikih obremenitev in z njimi povezanega stresa niso najbolje prilagojeni. Predvsem v mlajšem obdobju se zato lahko pri njih pojavljajo različne težave in motnje. Ker otrok in mladostnikov ni mogoče izključiti iz sodobnega sveta in šole, s katero so povezani njihovi največji stresi, je eno poglavitnih vprašanj, kako se soočati s stresom v šoli, kako reševati težave in krepiti pozitivno samopodobo. Pri tem pa morajo ključno vlogo odigrati učitelji in starši.