V Sloveniji bodo tej temi namenili več pozornosti na okrogli mizi v okviru 10. simpozija zdravstvene nege v torek. Danes pa bodo mednarodni dan medicinskih sester obeležili tudi s slovesnostjo, na kateri bodo najzaslužnejšim sodelavkam podelili zlati znak, najvišje priznanje organizacije. Priznanje bo prejelo deset medicinskih sester, ki so s svojim delom in zgledom pomembno prispevale k razvoju stroke in poklicni podobi.
Kot so sporočili iz Zbornice zdravstvene nege Slovenije - Zveze društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije, bodo na okrogli mizi spregovorili številni strokovnjaki. Njihov namen pa je "v vrstah medicinskih sester povečati osveščenost in mobilizirati vse proti stigmi in diskriminaciji, in sicer ne le pri bolnikih z aidsom, temveč tudi pri drugih kroničnih bolnikih". Kot ugotavljajo, aids namreč kljub temu, da je bil prvič diagnosticiran pred več kot dvema desetletjema, še vedno zbuja negativne reakcije posameznikov in skupnosti - strah, molk, zanikanje, stigmo, diskriminacijo in celo nasilje.
Vsako leto pa je mednarodni dan medicinskih sester tudi priložnost za predstavitev dogajanja na področju zdravstvene nege v Sloveniji in aktivnosti zbornice - zveze. Njena predsednica Bojana Filej je tako med drugim povedala, da si že dlje časa prizadevajo za zakonsko ureditev področja zdravstvene nege, v kateri bi opredelili tudi kompetence medicinskih sester. V zbornici - zvezi si namreč želijo pridobiti javno pooblastilo za izvajanje strokovnega nadzora, prav tako pa bi, kot opozarjajo, morali vzpostaviti tudi aktivni register izvajalcev. Prav tako so spremembe po navedbah Filejeve nujne v izobraževalnem sistemu, ki bi ga morali prilagoditi evropski ureditvi.
Glavna medicinska sestra ljubljanskega Kliničnega centra (KC) Jelka Mlakar je sredi minulega tedna ob dnevu odprtih vrat zdravstvene nege v KC kot problem izpostavila tudi pomanjkanje medicinskih sester z višjo, visoko strokovno oziroma univerzitetno izobrazbo. Zbornica - zveza združuje okrog 13.000 medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov. V razmerju med njimi 70 odstotkov predstavljajo zdravstveni tehniki oziroma medicinske sestre s srednješolsko izobrazbo, po besedah Mlakarjeve pa bi to razmerje med srednješolsko izobraženimi in višje oz. visoko izobraženimi medicinskimi sestrami morali obrniti. Če želimo zdravstveno nego ohraniti na obstoječi ravni ali pa njeno kakovost še izboljšati, potrebujemo namreč izobražene medicinske sestre.
Ustanoviteljica modernega sestrinstva Florence Nightingale se je rodila 12. maja pred 183 leti. Prav ona je začela s preobrazbo sestrinstva v celovitejšo kvaliteto in je delo medicinskih sester postavila na temelje pomoči bolnim in zdravim ter njihovim družinam in okolju, ki mu pripadajo. V Sloveniji je temelje stroki in poklicu medicinske sestre postavila Angela Boškin, ki je leta 1919 kot prva pri nas opravljala poklic skrbstvene sestre. Štiri leta kasneje je bila pri Zavodu za socialno higieno in zaščito otrok v Ljubljani ustanovljena prva šola za medicinske sestre, še isto desetletje pa je začela delovati prva stanovska organizacija medicinskih sester pri nas.