V svetu se 14. november, sicer rojstni dan izumitelja inzulina Fridericka Bantinga, na predlog Mednarodne diabetične zveze (IDF) obeležuje kot svetovni dan sladkorne bolezni.
Glavni cilj letošnjega svetovnega dneva je opozarjanje na čezmerno telesno težo in debelost - kronično obolenje današnjega časa, ki je tudi najbolj pogost dejavnik tveganja za razvoj sladkorne bolezni tipa 2. Namen vseh akcij je predvsem poučiti ljudi, da lahko s preprostimi in poceni spremembami življenjskega sloga (s povečanjem telesne dejavnosti in bolj zdravimi prehranjevalnimi navadami) zelo učinkovito prispevajo k preprečevanju resnih osebnih in družbenih posledic sladkorne bolezni.
Diabetes je bolezen, ki ne boli, a prinaša zoprne in mnogokrat hude kronične zdravstvene zaplete. Najpogostejše so okvare na malem živčevju (na očeh, živčevju in ledvicah), ki prinašajo slepoto, amputacije okončin in odpoved delovanja ledvic. V zvezi s tem strokovnjaki opozarjajo, da je diabetes prav zaradi stroškov amputacij, slepote in drugih zdravstvenih komplikacij ob potrebi po doživljenjskem zdravljenju (tablete ali pa inzulin) izredno draga bolezen.
Poceni, enostavna in učinkovita metoda za vzdrževanje telesne aktivnosti in posredno tudi za preprečevanje razvoja diabetesa (predvsem tipa 2) je hoja, poudarjajo strokovnjaki. Tako je na primer 30-minutna hoja enostavna oblika rekreacije, v tem času pa človek porabi okoli 132 kalorij, pri hitrejši celo 183 kalorij. Zdravstveni strokovnjaki svetujejo vsaj 30 minut živahne hoje pet dni v tednu vsakomur, takšno telesno dejavnost namreč zmorejo skorajda vsi.
Pohod proti sladkorni bolezni tudi v slovenskih mestih
Svetovna organizacija za diabetes in danska farmacevtska družba Novo Nordisk ob današnjem svetovnem dnevu sladkorne bolezni v številnih svetovnih mestih organizirata prvi svetovni Pohod proti sladkorni bolezni. S pohodom želijo pritegniti pozornost ljudi na vedno večji problem, ki ga predstavlja sladkorna bolezen, in jih spodbuditi k večji telesni aktivnosti.
V Sloveniji se je pohod, ki se je sicer po vsem svetu začel istočasno, začel ob 11. uri po srednjeevropskem času, potekal pa v desetih mestih, v Slovenj Gradcu, Gornji Radgoni, Tržiču, Kopru, Litiji, Velenju, Idriji, Kočevju, Ljubljani in na Ptuju.
Pohodniki v prestolnici so krenili s Tromostovja, sprehodili so se mimo Centralne lekarne po Petkovškovem nabrežju, preko Zmajskega mosta in po Kopitarjevi ulici. Preko Ciril Metodovega trga so se mimo Stolnice in Magistrata po Mestnem trgu odpravili preko Čevljarskega mosta in nazaj po Hribarjevem nabrežju do Tromostovja. Udeležba na pohodu proti sladkorni bolezni je brezplačna. Pohodniki so ob prijavi prejeli letake o diabetesu, o zdravi prehrani ter o debelosti.