Debelost je kronična bolezen, za katero je značilno čezmerno kopičenje maščevja v telesu. Zmanjšuje kakovost življenja, povečuje obolevanje za številnimi boleznimi in skrajšuje življenje, je na današnjem srečanju Slovenskega združenja za klinično prehrano izpostavila Marija Pfeifer s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Kliničnega centra Ljubljana.
Po njenem mnenju dobiva debelost v svetu razsežnosti epidemije, zato je to velik zdravstveni in družbenoekonomski problem. Kot je izpostavila v svojem referatu, je debelost med odpravljivimi dejavniki tveganja za bolezni srca in ožilja na drugem mestu, takoj za kajenjem. Prav bolezni srca in ožilja pa so glavni vzrok umrljivosti sodobne civilizacije.
Vodja nacionalnega programa za preventivo bolezni srca in ožilja Zlatko Fras je ob tem navedel, da je raziskava dejavnikov tveganja za nenalezljive bolezni pri odraslih v Sloveniji, ki so jo izvedli leta 2004, pokazala, da je verjetno že tudi Slovenija sredi epidemije čezmerne prehranjenosti in debelosti.
Več kot polovica odraslih čezmerno prehranjenih
Že Pfeiferjeva je pred tem opozorila, da število debelih ljudi strmo narašča in množično ogroža zdravje ljudi, tako v razvitih kot tudi v nerazvitih državah sveta. Navedla je, da je v Sloveniji kar 54 odstotkov odraslih v starostnem obdobju od 25 do 64 let pravzaprav čezmerno prehranjenih, kar 15 odstotkov oseb v tej starostni kategoriji pa je že debelih.
Debelost je najbolj razširjena v severovzhodni in jugovzhodni Sloveniji, manj pa na Primorskem. Statistike še kažejo, da je več debelih med ljudmi nižjih družbenih slojev, pogosteje pa se pojavlja tudi pri otrocih in mladostnikih. Z debelostjo pa narašča tudi prevalenca sladkorne bolezni tipa 2, ki po njenih besedah dobiva zastrašujoče razsežnosti.
Magdalena Avbelj in Tadej Battelino s Pediatrične klinike v Ljubljani sta v svojem referatu predstavila podatke o razširjenosti debelosti med otroci in mladimi. Kot sta opozorila, je analiza športno-vzgojnih kartonov, ki so jo opravili na Fakulteti za šport, med drugim pokazala, da je bilo v obdobju med leti 2003 in 2005 med petletniki predebelih 8,5 odstotka, 19 odstotkov pa jih je bilo prehranjenih. Podobne številke so ugotovili tudi za mladostnike, med katerimi naj bi bilo okoli šest odstotkov debelih in 17 odstotkov prekomerno prehranjenih.
Zaskrbljujoči trendi naraščanja debelosti zahtevajo večplastne ukrepe, od zdravih vplivov v domačem okolju, ustreznih šolskih in zdravstvenih programov, pa tudi prilagoditev prehrambene industrije, opozarjata strokovnjaka. Potrebno pa bi bilo prilagoditi tudi vzgojni vpliv medijev, zakonodajo in državne programe, namenjene izboljšanju kvalitete življenja.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.