FIT 24UR

Gripa prek selivk v Evropo

Ljubljana, 26. 01. 2004 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Primarijka doktorica Alenka Kraigher, z Inštituta za varovanje zdravja, je pojasnila, da obstaja verjetnost vnosa ptičje gripe tudi v Slovenijo.

Kakšna je verjetnost vnosa ptičje gripe v Sloveniji?

Prim. dr. Alenka Kraigher
Prim. dr. Alenka Kraigher FOTO: POP TV

Ptičja gripa je zalo nevarna in lahko se prenese s perutnine na človeka. Ker pa je rezervar te bolezni tudi v pticah selivkah, obstaja tveganje, da se vnese na druge kontinente, med drugim tudi v Evropo in Slovenijo.

Kakšni so simptomi? Podobni kot pri ostalih gripoznih obolenj?

Nekaj podobnega je. V nekaterih primerih sicer blaga bolezen z otečenimi očesnimi veznicami in blagim nahodom, v veliko slučajih pa je to resna bolezen kot pljučnica in težek sindrom težkega dihanja kot poglavitni vzrok za smrt.

Ptičja gripa velja za izredno nalezljivo bolezen. Kako konkretno pa se lahko okuži človek?

Človek se najbolj pogosto okuži v stiku s perutnino, ki je bolna, se pravi nosi virus. Virus se v velikih količinah nahaja v izločkih, prenaša pa se z vdihavanjem v okolju, kjer se perutnina nahaja in tam je tudi zelo veliko tveganje za okužbo.

piščančja gripa
piščančja gripa FOTO: Reuters

Za zdaj obstajajo le dokazi o prenosu ptičje gripe s ptičev na ljudi in ne s človeka na človeka . Ali to pomeni, da je prenos bolezni s človeka na človeka povsem izključen?

Zaenkrat še ni dokazano, da je mogoč tudi prenos s človeka na človeka, čeprav se tega tudi najbolj bojimo. Kajti ob morebitnem prenosu na človeka in ob stiku človeka z gripo, ki jo že poznamo in z istočasno okužbo s perutninsko influenco, se lahko zgodi genomski prenos, kar pomeni da se geni premešajo, in na ta način nastane močna oblika influence, ki bi bila za ljudi zelo nevarna. Lahko bi pomenila katastrofo.

Najbliže Sloveniji je bil lanski izbruh ptičje gripe na Nizozemskem. Takrat so širjenje bolezni omejili z množičnim pokolom in karanteno perutnine. Se da sprejeti tudi kakšne druge ukrepe v zvezi s tem?

Takrat so poklali več kot 30 milijonov piščancev in ta ukrep je bil izredno učinkovit. Seveda to ni bil edini ukrep. Za ljudi, ki so opravljali to delo, so poskrbeli zelo učinkoviti zaščito, tudi zaščito s cepivom proti influenci. V tistem primeru je tako zbolelo okrog 82 ljudi, ki so imeli blago obliko, en veterinar pa je umrl.

Pa če se bolezen pojavi pri nas?

Upam, da bomo do takrat pripravljeni. Veterinarska služba verjetno prav tako razmišlja, kako bi preprečili prenos med farmami. Ravnali pa bomo tako kot bo ravnala Evropa, preprečili bomo vnos piščančjega mesa, zaradi tega da se nebi vnesel virus v Evropo.