Presečna raziskava Cindi Slovenija (2002/2003), ki jo je predstavil mag. Zlatko Fras, specialist za srčno-žilne bolezni, je pokazala zaskrbljujoč podatek: v Sloveniji je kar 74,8 % odraslih med 25 in 64 letom s povišano ravnjo celotnega holesterola v krvi (nad 5 mmol/L) in 73,9 % ljudi s povišano ravnjo slabega (LDL) holesterola v krvi (nad 3 mmol/L).
Povišan holesterol v krvi je eden ključnih dejavnikov tveganja za nastanek bolezni srca in ožilja, te pa pogosto vodijo do prezgodnje umrljivosti (tj. pred 65. letom starosti). Težava je tudi v tem, da večina ljudi ne ve, da ima težave s holesterolom.
Kot je dejal, Slovenci še vedno pojemo preveč maščob, predvsem so na naših jedilnikih pogoste nasičene maščobne kisline. V Sloveniji je ta obolevnost in posledična zgodnja umrljivost visoka: leta 2002 so 38 % smrti pred 65. letom starosti povzročile bolezni obtočil.
Dobra novica je, kot je dejal mag. Fras ta, da glede na podatke, odstotek v zadnjih nekaj letih postopno upada. To je po njegovem mnenju tudi posledica bolj sistematičnega preventivnega delovanja na tem področju, kar vodi do sprememb življenjskega sloga in doslednejše upoštevanje preventivnih navodil.
Preventiva z 'rastlinskim holesterolom'
Rastlinske sterole najdemo v različnih vrstah zelenjave, žitaricah in oreških. Po strukturi so podobni holesterolu. Med presnovo se prosti rastlinski steroli in holesterol v tankem črevesju usedejo in tvorijo netopne celice. Rastlinski steroli zasedejo prostor, ki ga običajno zasede holesterol in to posledično pomeni, da se iz črevesja absorbira manj holesterola. Številne študije so pokazale, da so rastlinski steroli učinkovito orožje v boju zoper povišan holesterol, saj znižujejo tako skupni kot tudi slabi (LDL) holesterol v krvi in pri tem ne vplivajo na koncentracijo dobrega (HDL) holesterola in trigliceridov.
Margarina za zniževanje holesterola
Na evropskem tržišču pa že dlje časa tržijo margarino Becel pro.activ, ki klinično dokazano znižuje raven holesterola v krvi. Posebnost margarine so dodani rastlinski steroli. Ti znižujejo absorpcijo holesterola iz črevesja. Pomembno pa je, da uporabnik tudi sicer pazi na prehranske navade, vključi v vsakdanji jedilnik sadje in zelenjavo, po možnosti pa tudi več gibanja. Kot je dejal mag. Zlatko Fras lahko s prehrano in gibanjem znižamo skupne vrednosti holesterola do 20 %, z rastlinskimi steroli pa še za dodatnih 10 % skupnega in do 15 % slabega holesterola.
Manj obolelih – prihranek v zdravstveni blagajni
Kot je na predstavitvi povedala dr. Gordonova, bi lahko z 10-odstotnim znižanjem slabega (LDL) holesterola zmanjšali pogostost srčno-žilnih bolezni za 12 do 20 % v roku 5 let.
Povezane študije pa kažejo, da bi bilo dolgoročno zmanjšanje tveganja okoli 20-odstotno. Preventiva pa ima glede na izračune pomemben prispevek tudi v zdravstvenih blagajnah. V Nemčiji bi zmanjšana stopnja tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni (zmanjšana za 117.000 obolenj na 25 milijonov populacije) v desetih letih pomenila zmanjšanje stroškov medicinskega zdravljenja za 1,3 milijarde evrov. V Veliki Britaniji pa bi se prihranki v zdravstveni blagajni povečali kar za 87 milijonov funtov letno.
