Zdi se, da v Sloveniji nismo pripravljeni za morebitni izbruh ptičje gripe. Denimo - niti ena naša bolnišnica nima izolacijske sobe. Kako usodno je lahko to?
Za tako ptičjo gripo, kot je sedaj, ko ni podatkov o prenosih s človeka na človeka, smo kar dobro pripravljeni. Sobe za izolacijo tudi imamo. Nimamo pa posebnih sob za posebno kužne bolnike, za primere, ko bi se bolezni ali pa povzročitelj prenašal z zelo drobnimi kapljicami aerogeno. Tega pa res nimamo.
No, posebne izolacijske prostore naj bi pri nas pripravljali že lani, ob izbruhu sarsa, pa se je zataknilo pri financah in določitvi mesta, kje zdraviti takšne bolnike. Zakaj?
Pri denarju so zmeraj težave. Sicer je pa strokovni svet kliničnega centra določil namembnost prostorov. Torej prostori so in kje naj bi bili taki izolacijski prostori je določeno. Seveda so pa težave pri denarju. Ampak tudi če bi imeli zelo veliko denarja najbrž ne bi bilo od lani na letos še vse pripravljeno. To je pač dolga pot na kateri je kar nekaj ovir in pasti in po tej poti hodimo. Res pa je, da smo še na začetku.
In kako dolga je ta pot? Koliko časa naj bi to še trajalo?
To je odvisno od marsičesa. Ampak v naslednjih mesecih še ne bo nič otipljivega.
Kaj pa bi v primeru izbruha ptičje gripe naredili infektologi? Imate pripravljen kakšen krizni načrt?
Najprej bi pogledali, kako se ta ptičja gripa širi. Če bi se širila pretežno s kapljicami ali pa z dotikom, potem ne bi imeli težav. Če bi se pa širila aerogeno, torej z drobnimi kapljicami, potem bi bili pa v kaši. Potem bi bilo pa težko. Bolnike bi nedvomno osamili, uporabljali bi zaščitna sredstva, ki jih imamo na razpolago. Ampak za tiste najbolj kužne bolnike, s tistimi bi bili pa v težavah, ker sob s podpritiskom pa nimamo.
Kako realno je pričakovanje, da se bo virus spremenil in se bo lahko prenašal tudi med ljudmi? Takrat bi bilo v Sloveniji čisto drugače, mar ne?
Ne samo v Sloveniji, potem bi bila katastrofa povsod. Kakšna je ta možnost, je zelo težko oceniti. Nedvomno pa imajo virusi gripe lastnost, da se spreminjajo. Spreminjajo se v razne smeri. Lahko da bodo tudi manj kužni, morda bo tudi smrtnost manjša. Tisto, česar se najbolj bojimo, je huda kužnost in da bi se obdržala sedanja stopnja smrtnosti. Po podatkih, mislim, da od včeraj, je zbolelo 25 ljudi od katerih jih je 19 umrlo. To je skoraj 80-odstotna smrtnost. Če bi virusi gripe dobili take lastnosti, kot smo jih sicer vajeni glede kužnosti, bi to pomenilo, da je lahko v času nekaj tednov okuženih približno do 50 odstotkov prebivalstva ene poloble. Pri smrtnosti 70 odstotkov si lahko predstavljate, da bi bila to grozovita katastrofa.