Pasivno kajenje je očitno še bolj nevarno, kot smo si mislili. Ne škodi samo dihalom, temveč tudi mehurju. Britanski raziskovalci rakavih obolenj so namreč ugotovili, da kajenje v mladosti, tudi pasivno, poveča možnost za nastanek raka na mehurju.
Študija, v katero je bilo vključenih 430 tisoč ljudi po vsej Evropi, je pokazala, da je možnost nastanka raka na mehurju pri osebah, ki so začele kaditi že pred svojim petnajstim letom, kar trikrat višja kot pri nekadilcih. Verjetnost za nastanek tovrstnega raka je pri osebah, ki so začele kaditi po 15 letu, za 1,5 odstotka višja kot pri nekadilcih. Nevarnost je velika tudi pri ljudeh, ki so bili v mladosti izpostavljeni pasivnemu kajenju. Pri njih je verjetnost za obolenje 40 odstotkov višja. Pasivno kajenje pri odraslih ni vplivalo na nastanek raka na mehurju.
Zdravje 'poskusnih zajčkov' in njihove razvade, zlasti kajenje, so strokovnjaki spremljali šest let. V tem obdobju je 633 oseb zbolelo za rakom na mehurju.
»Že prejšnje študije so pokazale, da obstaja povezava med kajenjem in rakom na mehurju. Zadnje študije pa so pokazale, da so najbolj ranljivi otroci in mladostniki,« so povedali strokovnjaki.
Rak na mehurju je četrta najpogostejša vrsta raka pri moških. V Veliki Britaniji na leto za to boleznijo umre več kot 4800 ljudi.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.