Raziskava, ki so jo opravili na univerzi v Bonnu je pokazala, da so "strahopetci“ bolj nagnjeni k zgoščanju krvi in trombozi. Kar štirikrat pogosteje pa zbolevajo tudi za boleznimi srca.
Zato izrek, da nekomu zaledeni kri v žilah, dobesedno opisuje stanje ljudi, ki so podvrženi paničnim strahovom.
Znanstveniki so primerjali strukturo krvi ljudi, ki bolujejo za motnjami, ko jih zaradi strahu zagrabi panika ali se bojijo stikov z drugimi ljudmi (socialne fobije), s krvjo zdravih ljudi.
Ugotovili so, da organizem "strahopetcev“ preprečuje, da bi se na hitro sprožila tako imenovana fibrinoliza, ki sčasoma razstopi strdek, ki je nastal na primer po poškodbi. Fibrinoliza je glavni kontrolni mehanizem, s katerim se preprečuje prekomerno zgoščevanje krvi.
"Seveda pa to ne pomeni, da bi se morali ljudje, ki so nagnjeni k strahovom zdaj bati srčnega infarkta," je povedala Franziska Geiser, vodja raziskave.
"Ugotovljene vrednosti so bile vedno na fiziološkem področju, torej brez akutnih nevarnosti," je še povedala Geiserjeva. Resnična nevarnost za zdravje se pokaže šele takrat, ko se strahu pridružijo še drugi dejavniki tveganja, kot sta debelost in kajenje.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.