Mladi in droge

Raziskavo so opravili na Inštitutu za raziskave in razvoj Utrip iz Grosupljega. Sodelovalo je 177 osnovnošolcev zadnje triade, 187 dijakov in 111 študentov s stalnim prebivališčem v občini Novo mesto. Direktor inštituta Matej Košir je povedal, da je bil namen raziskave dobiti jasnejši vzorec življenjskega utripa lokalne mladine, ki ga državne raziskave ne omogočajo.

Prijatelji "zaslužni"za prvi stik z drogo

V raziskavi so se najprej dotaknili stika s prvo drogo, med droge pa so uvrstili tudi tobak in alkohol. Kar 58 odstotkov anketirancev je odgovorilo, da je prvič prišlo v stik z alkoholom, sledita tobak in v majhnem odstotku prepovedane droge, med katerimi izstopa s slabima dvema odstotkoma kanabis.

Večina jih je prvič prišla v stik z drogo prek prijateljev in vrstnikov, če združimo prvi stik z alkoholom in tobakom, pa ju je skoraj 28 odstotkov prvič poskusilo doma, kar je po Koširjem mnenju zaskrbljujoč podatek, ki je primerljiv z ostalimi lokalnimi okolji. Po raziskavi pa med razlogi za prvi poskus prednjačijo radovednost in razne oblike praznovanj.

Mladina alkohol dobi v lokalih

Več kot polovica anketirancev je že poizkusila tobak, od tega sta dve tretjini ostali zgolj pri poizkusu, približno 17 odstotkov je postalo rednih kadilcev, slaba polovica pa se je s tobakom prvič srečala v lokalih. Pri alkoholu je pivo prvič poizkusilo 85 odstotkov anketirancev, vino malenkost manj, žganje pa skoraj 66 odstotkov. Mladina najpogosteje pride do alkoholnih pijač v lokalih.

Zloraba tablet

V nadaljevanju je Košir predstavil zlorabo tablet, pomirjeval in uspaval, ki je pri dolenjski mladini v posamičnih primerih prisotna v slabih devetih odstotkih. Med vprašanji o prepovedanih drogah je 62 odstotkov anketirancev odgovorilo, da poznajo ljudi, ki jih uživajo, kar po Koširju pomeni, da je prisotnost prepovedanih drog velika.

Kanabis je poskusilo 22 odstotkov, od teh dobre tri odstotke osnovnošolcev, med dijaki dobrih 23 odstotkov in med študenti skoraj polovica.

Seznanjenost s posledicami

Zadnja vprašanja so se dotikala poučenosti o učinkih, posledicah in nevarnostih uporabe drog. Ob teh je 65 odstotkov navedlo šolo kot mesto informiranja, 44 odstotkov se je informiralo preko spleta, skoraj 36 odstotkov pa se je o tem pogovarjalo s starši, kar Košir ocenjuje za najboljšo obliko pretoka informacij in svetuje večji poudarek izobraževanju ter obveščanju staršev.