Ob današnjem slovenskem dnevu brez kajenja je v okviru nekaterih društev nastala pobuda za uvedbo t.i. tobačnega evra, ki bi ga med drugim namenili za financiranje akcij za zmanjšanje števila kadilcev ter zdravljenje in raziskave na področju zdravljenja pljučnega raka. Evropska zveza nekadilcev in Cindi Slovenija pa sta opozorila, da aktivno kajenje škodi tako kadilcem kot tudi nekadilcem. Slednje pasivno kajenje ogroža na javnih prostorih, delovnem mestu in domačem okolju.
Predstavniki Junijske liste, Slovenske zveze za tobačno kontrolo ter študentov dentalne medicine so na ponedeljkovi novinarski konferenci predstavili peticijo, v kateri se zavzemajo, da bi tobačni evro opredelili v novem zakonu o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, ki je v parlamentarni proceduri.
Šlo bi za davek za vsako prodano škatlico v višini enega evra. Tako zbrani denar naj bi država namenila financiranju akcij za zmanjševanje števila kadilcev med mladostniki, pa tudi števila odraslih kadilcev. Financirali bi zdravljenje in raziskave na področju zdravljenja raka na pljučih, pa tudi strokovna združenja in nevladne organizacije, ki se ukvarjajo s preprečevanjem in zdravljenjem bolezni, ki so posledica kajenja tobaka.
Evropska zveza nekadilcev je sicer pozvala tudi k izvedbi vseevropske akcije za zaščito ljudi pred tobačnim onesnaževanjem. "Najpomembnejši korak za doseganja največje možne zaščite je zakonska zagotovitev, da bo vsako delovno mesto brez kajenja tobaka", so sporočili iz evropske zveze. Ob tem so izpostavili delavce v gostinstvu, ki so nenehno izpostavljeni pasivnemu kajenju. Zato predlagajo, da se kajenje prepove tudi v vseh prostorih za prehranjevanje.
Najbolj ogroženi so otroci
Kot že omenjeno, je Cindi Slovenija ob današnjem dnevu opozoril na pasivno kajenje, pri čemer so najbolj ranljiva skupina so otroci, ki so neprostovoljnemu pasivnemu kajenju zaradi kajenja staršev ali drugih sobivajočih odraslih najbolj izpostavljeni doma. Ker so manjši in dihajo hitreje kot odrasli, vdahnejo mnogo več škodljivih kemikalij glede na svojo telesno težo, kot odrasli v enakem časovnem obdobju, so še opozorili.
V Sloveniji sicer po podatkih iz leta 2001 kadi 23,7 odstotkov odrasle populacije. Med kadilci prevladujejo moški, izmed katerih jih kadi 28 odstotkov, med ženskami pa jih kadi 20 odstotkov. Zaradi bolezni, ki jih pripisujejo kajenju, letno umre od 3000 do 3500 oseb. Leta 2003 je bilo v gospodinjstvih za alkohol in tobak porabljenih 2,4 odstotka, za zdravje pa 1,5 odstotka denarnih sredstev, so še sporočili iz Cindi Slovenija.
Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je več kot 50 odstotkov otrok izpostavljenih neprostovoljnemu kajenju doma. Zaradi kajenja pa v Evropski uniji letno umre preko 650.000 oseb, zaradi pasivnega kajenja umre dodatnih 100.000 oseb. Več kot 13 milijonov jih trpi zaradi kroničnih bolezni, ki so posledica kajenja.
