Nemarne članice

V Evropski uniji vsako leto za rakom na dojkah zboli 275.000 oseb, letno zaradi te bolezni umre 88.999 žensk in 1000 moških, rak na dojkah pa je glavni vzrok smrti Evropejk v starosti med 35 in 59 let. Evropski parlament je v luči teh zaskrbljujočih podatkov minuli teden sprejel resolucijo, v kateri so se poslanci med drugim zavzeli za uvedbo nacionalnih sistemov mamografskih pregledov.

Ti pregledi so namreč ključni za preprečevanje širjenja bolezni. Raziskave Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) kažejo, da bi se lahko z rednimi pregledi po evropskih standardih pojavnost bolezni zmanjšala za 35 odstotkov.

Članice ne upoštevajo direktiv, med njimi tudi Slovenija

Čeprav so v EU ustrezne direktive v veljavi že od leta 1992, pa kar 14 članic povezave, med njimi tudi Slovenija, še vedno nima nacionalnega sistema za pregledovanje, zato jih je parlament ponovno pozval, naj uvedejo sistematično preventivno mamografijo. Preventivna mamografija se v EU sistematično izvaja le v enajstih članicah, in sicer v Belgiji, Estoniji, na Češkem, Finskem, Madžarskem, Švedskem, Nizozemskem, v Španiji, Franciji, Luksemburgu in Veliki Britaniji, so sporočili iz Evropskega parlamenta.

Evropski poslanci v resoluciji pozivajo države članice, naj do leta 2016 zagotovijo sistematično varstvo z interdisciplinarnimi centri za dojke v skladu s smernicami EU, saj zdravljenje v teh centrih dokazano zviša možnosti za preživetje in kakovost življenja. Pri tem ugotavljajo, da ustrezno zdravstveno varstvo v zvezi z rakom dojk dolgoročno vodi k zmanjšanju stroškov v zdravstvenem sistemu.

Težave pri ponovnem pričetku dela

Mlade ženske, ki so zbolele za rakom dojk, še posebej trpijo zaradi težav, kot sta ponovna vključitev na trg dela in pomanjkljiva finančna varnost, poleg tega pa jih težijo še specifične težave, kot sta neplodnost zaradi hormonske terapije ali diagnoza sredi nosečnosti. Države članice bi morale zato posebno pozornost posvetiti težavam mladih žensk, so v resoluciji poudarili evropski poslanci.

Evropsko komisijo so tako pozvali k pripravi listine o varstvu pravic obolelih za rakom in kronično obolelih na delovnem mestu, s katero bi podjetja spodbudili, da obolelim omogočijo opravljanje dela med zdravljenjem ter ponovno vključitev na trg dela po končanem zdravljenju.