Vsako leto na današnji dan svet obeležuje Svetovni dan zdravja. 7. aprila 1948 je bila namreč ustanovljena Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Glavna tema letošnjega svetovnega dneva je globalno zdravstveno varstvo, namen slogana Vlagajmo v zdravje in gradimo varnejšo prihodnost za vse pa je predvsem opozoriti vlade, organizacije in podjetja po svetu, naj ukrepajo na tem področju. Danes bodo po vsem svetu potekale številne prireditve, namenjene opozarjanju na pomen zdravja.
Aktivnostim WHO ob današnjem svetovnem dnevu se pridružuje tudi Slovenija. Na Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ) opozarjajo, da so nalezljive bolezni že stoletja med pomembnimi zdravstvenimi problemi, ki pestijo človeštvo. S pospešenim razvojem znanja in metod preprečevanja nalezljivih bolezni so se mnoge umaknile, a zadnja leta je svet soočen z njihovo ponovno razširitvijo. Pojavile so se tudi nove bolezni in grožnja epidemijskih pojavov je vse izrazitejša.
Letošnji svetovni dan zdravja je namenjen opozarjanju in obveščanju ljudi, da bi se zavedli, kako ključno je sodelovanje na različnih ravneh ter kako pomembno je, da država vlaga v zdravje in skozi izboljšavo sistema javnega zdravja poveča zmogljivosti za preprečevanje obstoječih tveganj in novih nevarnosti, so na IVZ zapisali v poslanici.
V letu 2005 je IVZ prejel 48.472 prijav nalezljivih bolezni, med katerimi niso všteti primeri aidsa in še nekaterih drugih bolezni. Med 10 najpogosteje prijavljenimi boleznimi, ki predstavljajo kar 72 odstotkov vseh prijavljenih bolezni, so bile najpogosteje prijavljene okužbe dihal (brez gripi podobnih bolezni je bilo teh 22.819, kar je 47 odstotkov vseh prijavljenih bolezni) in črevesne okužbe (16.312 primerov oz. 34 odstotkov vseh prijavljenih bolezni). Sledijo jim še akutni tonzilitis, Lymska borelioza in virusne črevesne okužbe, kažejo statistični podatki IVZ.
Med bolj "zloglasnimi" okužbami pa je IVZ v letu 2005 zabeležil 29 novih primerov okužbe z virusom HIV, kjer se še ni razvil aids, in 13 novih primerov aidsa, 117 prijav primerov okužb z različnimi sevi E.coli (največ v Ljubljani, Mariboru in Novi Gorici) ter 297 primerov klopnih meningoencefalitisov in 241 primerov drugih virusnih okužb centralnega živčnega sistema.
Na IVZ so leta 2005 prejeli tudi dve uradni prijavi zanesljive sporadične Creutzfeld-Jakobove bolezni, do konca leta pa je imelo postavljeno diagnozo možne ali verjetne Creutzfeld-Jakobove bolezni še pet bolnikov. Ob tem na IVZ ugotavljajo, da bo potrebno v prihodnje posvečati več pozornosti ustreznemu prijavljanju te bolezni, je navedeno v poročilu IVZ o epidemiološkem spremljanju nalezljivih bolezni v Sloveniji v letu 2005.
K borbi proti nalezljivim boleznim pomembno prispevajo izboljšanje higienskih razmer, ustrezna preskrba s pitno vodo in kanalizacijski sistem, pa tudi prosvetljevanje prebivalstva glede osebne in splošne higiene. Še posebej pomembno vlogo pa ima cepljenje, poudarjajo na IVZ v poslanici ob današnjem svetovnem dnevu.
Resno grožnjo v obvladovanju nalezljivih bolezni pa predstavlja tudi vse večja odpornost povzročiteljev nalezljivih bolezni na antibiotike. To močno zmanjšuje nabor razpoložljivih zdravil, opozarjajo na celjskem Zavodu za zdravstveno varstvo. Zdravila, ki so nekoč ščitila, postajajo vse manj učinkovita in ne delujejo na mikroorganizme tako, kot bi si želeli. Zato je zelo pomembno, da zdravniki predpisujejo bolnikom antibiotike kritično in na osnovi predhodne določitve rezistence oziroma antibiograma, še poudarjajo.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.