Otroška astma povezana z antibiotiki

Za otroke, ki so jih v prvih letih življenja zdravili z antibiotiki velja dvakrat večje tveganje, da bodo zboleli za astmo, ugotavlja študija kanadskih raziskovalcev.

Raziskovalci Univerze Britanske Kolumbije so primerjali rezultate sedmih medicinskih študij, ki vsebujejo podatke o zdravljenju in zdravstvenem stanju 12 tisoč otrok. Skupino otrok, ki so jim v prvem letu življenja zaradi bolezni kot sta vnetje ušesa ali bronhitis najmanj enkrat predpisali antibiotik, so primerjali s skupino otrok, pri katerih tovrstno zdravljenje ni bilo potrebno. Rezultati so pokazali, da otroci, ki jih niso zdravili z antibiotiki, dvakrat manj obolevajo za astmo kot njihovi vrstniki, zdravljeni z antibiotiki.

V drugem delu svoje analize so kanadski znanstveniki vrednotili rezultate petih raziskav, ki so ugotavljale učinek večkratnega zdravljenja z antibiotiki in razvojem astme pri majhnih otrocih. Pokazalo se je, da vsako dodatno zdravljenje z antibiotikom poveča tveganje, da bo otrok v kasnejših letih zbolel za eno od bolezni dihalnih poti.

"Čeprav nam mehanizem povezanosti med jemanjem antobiotikov in astmo še vedno ni povsem znan, so rezultati pokazali, da že terapija z enim samim antibiotikom kaže vzročno-posledično povezavo z nastankom otroške astme," je povedal vodja študije Carlo Marra.

Antibiotiki pomagajo pri zdravljenju okužb, katerih povzročiteljice so bakterije, medtem ko so pri zdravljenju virusnih obolenj popolnoma neučinkoviti. "Pediatri jih pogosto uporabljajo pri zdravljenju ušesnih vnetij, okužb zgornjih dihalnih poti in bronhitisu," je povedala soavtorica študije Fawziah Marra.

Nova spoznanja potrjujejo potrebo po previdnejšem predpisovanju antibiotikov pri majhnih otrocih. "Vsake okužbe ni potrebno zdraviti z antibiotiki," je povedala Marrajeva. Mnoga obolenja zgornjih dihalnih poti in bronhitits povzročajo virusi, zaradi česar je uporaba antibiotikov že v izhodišču zgrešena, menijo raziskovalci.