Bolezen zdravijo ambulantno, ni pa nujno, da so pri škrlatinki vedno prisotni tipični znaki okužbe. Ker gre za bakterijsko okužbo, je zdravljenje škrlatinke nujno. Najprej se pojavi visoka vročina z bruhanjem, glavoboli, mrazenjem in bolečinami v žrelu, po dveh dneh pa značilni izpuščaj v pazduhah in dimljah, ki se širi proti vratu. Rasta Rakar, vodja oddelka za pediatrijo na Infekcijski kliniki v Ljubljani, je povedala, da "gre za bolezen, ki se prenaša kapljično, torej s kužnimi kapljicami, ki jih bolnik širi predvsem pri kašlju, pa tudi pri govorjenju v svojo okolico. Tak otrok ne spada v kolektiv, zato ga je treba iz njega izključiti."
Tega pa se v vrtcih, kjer škrlatinko najpogosteje srečamo, dobro zavedojo. Ponekod poskrbijo tudi za strokoven opis, simptome in trajanje bolezni, kar je v pomoč predvsem staršem. Najpomembnejša v vrtcu je seveda preventiva.Urša Španja, vzgojiteljica v vrtcu Pingvin je povedala, da preventiva pomeni "redno zračenje prostorov, veliko gibanja na prostem, zato izkoristimo vsako vreme – ali gremo na sprehod ali na igrišče, skrbimo za čistočo in higieno otrok, po vsakem brisanju nosa si umijemo roke, skrbimo za čistočo igrač, pojemo veliko sadja, se pogovarjamo o vitaminčkih."
Pred drugim letom starosti je škrlatinka redka. Zapleti niso pogosti, lahko pa bolezen povzroči prizadetosti srca, akutni sklepni revmatizem, tudi hudo prizadetost ledvic.
Rakarjeva je v zvezi s tem povedala: "Naši streptokoki so zaenkrat polno občutljivi na penicilin, to pa je sredstvo izbora za zdravljenje vseh streptokoknih okužb, tudi škrlatinke." Antibiotik otroci dobivajo 10 dni, saj streptokokna cepiva zaenkrat namreč še niso na razpolago.
Dr. Marko Pokorn: "Takoj k zdravniku, če ima otrok vročino ali izpuščaj"
Pri nas škrlatinko poznamo kot bolj ali manj lažjo bolezen, zdravi se ambulantno, zapleti niso pogosti, a so lahko hudi. Kako nevarna je sploh lahko ta bolezen?
Odkar imamo antibiotike, bolezen ni več nevarna, ker jo lahko uspešno zdravimo. V prvih desetletjih prejšnjega stoletja so ljudje umirali zaradi škrlatinke tudi pri nas, danes pa temu ni tako, ker pač lahko bolezen uspešno zdravimo. Zdravimo prvič zato, da skrajšamo potek bolezni in tako preprečimo direktne zaplete zaradi širjenja bakterije v sosednja tkiva, ter zaradi kasnih, imunsko pogojenih zapletov.
Infektologi ocenjujejo, da naj bi za škrlatinko letno obolelo kar 10 tisoč otrok. Zakaj je ta številka tako visoka in - ali bi jo s preventivo lahko zmanjšali?
O številkah bi težko govoril, saj je to stvar epidemološke službe, vendar pa menim, da je številka dejansko prijavljenih primerov bolezni, precej nižja. Kot smo slišali, cepiva še nimamo, edini ustrezen način preprečevanja teh okužb pa je pravočasna prepoznava obolelih in njihovo ustrezno zdravljenje. Treba je poudariti, da otrok 24 ur potem, ko začne prejemati ustrezen antibiotik, ni več okužen in ni več nevaren za okolico, tako da se načeloma lahko vključi v kolektiv.
Kaj svetujete, na kaj naj bodo predvsem starši pozorni, ko gre za škrlatinko? Kdaj naj odpeljejo otroka k zdravniku? Ali drži, da lahko škrlatinko praktično prebolimo brez tipičnih znakov bolezni - kot so bruhanje, vročina, izpuščaji?
Torej otroka naj starši k zdravniku peljejo vedno v primeru vročine in kakršnegakoli izpuščaja. Škrlatinka je namreč streptokokna angina, streptokok, ki povzroča angino, pa izloča nek strup, ki povzroči kožne spremembe v obliki izpuščaja.
V Zavodu za invalidno mladino na Igu je danes izbruhnila epidemija oslovskega kašlja. Po 13. uri je tja odhitela epidemiološka ekipa. Je znanih že kaj več informacij; menda ni cepljenih prav veliko otrok, čeprav je to cepljenje obvezno?
To cepljenje je obvezno, vendar pa smo pri otrocih, ki imajo obolenje živčevja, to so tudi varovanci Zavoda za invalidno mladino na Igu, bili že v preteklosti in še tudi danes precej zadržani glede cepljenja, saj ima cepivo lahko določene stranske učinke tudi na živčevje. Res je, da je bilo v zadnjih mesecih v Sloveniji, sploh v ljubljanski regiji več primerov oslovskega kašlja, predvsem v skupini otrok, starih od 8 do 14 let. To je starostna skupina, kjer zaščita, ki jo cepljenje nudi, počasi izzveni.
Zaenkrat obstaja samo sum, da je v tem zavodu prišlo do epidemije oslovskega kašlja, a zaenkrat še ni potrjen noben primer. Včeraj smo v ambulanto sprejeli otroka, pri katerem po opravljeni preiskavi diagnoze nismo mogli potrditi. Drži pa informacija, da so šli danes epidemologi v zavod ter vsem varovancem in zaposlenim preventivno dali antibiotike. S tem so začasno zaustavili širjenje bolezni; pri tistih, kjer se bo dejansko izkazalo, da gre za oslovski kašelj, ali pri tistih, ki so na začetku te bolezni, s tem ukrepom lahko omilimo, ali pa vsaj skrajšamo potek bolezni.
