Strokovnjaki opozarjajo, da se je v zadnjih desetih letih pojavljanje malignega melanoma podvojilo. S tem problemom se največ srečujejo v Avstraliji, med obolelimi pa je nekoliko več žensk. Ozdravitev lahko prineseta samo pravočasno odkritje in takojšnje zdravljenje, zato je nenehno opozarjanje in dosledno samoopazovanje izjemnega pomena. Do neke mere nastanek nevarne bolezni lahko tudi preprečimo.
V poletnih dneh ljudje v dermatološke ambulante ne prihajajo le zaradi opeklin nastalih zaradi pretiranega sončenja ali pikov insektov in žuželk, temveč tudi zaradi pigmentnih
znamenj na koži. Pigmentna znamenja nastanejo zaradi pomnožitve pigmentnih celic v zgornjih plasteh kože, t.i. epidermisu in/ali nekoliko niže v dermisu.
V povprečju ima odrasel človek do 50 znamenj. Znamenja so lahko v nivoju preostale kože, nekoliko privzdignjena, njihova barva je od barve kože do temno rjave barve. Nahajajo se lahko kjerkoli na koži, pa tudi na sluznicah.
Redko jih opažamo že ob rojstvu, ponavadi se začno pojavljati med 1. in 4. letom starosti in njihovo število se z leti veča. Ponavadi so na začetku v nivoju kože, kasneje pa se nekoliko privzdignejo (elevirajo) Za nekatera znamenja je značilno, da z leti bledijo.
Površina znamenj je lahko gladka, mehka, lahko je nagubana (cerebriformna), nikoli pa ni zaroženela. Na predelih telesa, kjer se koža drgne, lahko sčasoma postanejo ''pecljata''.
Razlikujemo več kliničnih oblik pigmentnih znamenj. Med njimi so največja obsežna prirojena znamenja, iz katerih pogosto izraščajo dlačice. Halo nevus imenujemo tista znamenja, ki se ponavadi pojavijo v otroštvu. Zanje je značilno, da se okoli rjavo pigmentiranih znamenj pojavi ovalni, nepigmentirani obroč. Neredko je to znak, da bo znamenje spontano izginilo, nekaj časa bo na mestu predhodnega znamenja vidna svetla lisa, ki bo postopno »repigmentirala«. Lahko pa se omenjeni proces kadarkoli ustavi.
»Plavi nevus« je temno obarvano znamenje, lahko tudi do velikosti koruznega zrna, njegova barva je modrikasto-črna ali sivo-črna. Nepoznavalce nemalokrat zavede da gre za hujšo, maligno znamenje. Na površini je gladko in mehko. Ponavadi se pojavi pri mladih odraslih.
Tipično temno barvo mu dajejo pigmentne celice, ki so razporejene globlje v koži (v dermalni plasti). Omenjena znamenja praktično nikoli ne postanejo maligna.
Nenazadnje je potrebno omeniti tudi tako imenovana displastčna (Clarckova) znamenja, katerih značilnosti nenehno poudarjamo. To je potrebno zato, ker se iz določenega deleža teh znamenj lahko razvije eno izmed najhujših rakavih obolenj –maligni melanom.
Naslednji znaki opozarjajo na to, da je dobro, da znamenja pregleda tudi dermatolog, ki lahko s pomočjo dermatoskopa v veliki meri oceni, koliko je neko znamenje nenavadno in potencilano nevarno:
- velikost oz. premer znamenja več kot 6 mm
- negladki, neravni robovi
- neenakomerna pigmentiranost znamenja
Običajno ima med 5 in 20 odstotkov odraslih najmanj en displastični nevus. Za displastična znamenja velja, da se v višjem odstotku lahko razvijejo v maligni melanom, kot je to pri običajnih pigmentnih znamenjih. V primerih, ko gre za družinsko pogojena številna displastična znamenja na koži, je možnost za razvoj melanoma še nekoliko večja. Na srečo takšnih družin ni veliko.
Tudi v Sloveniji, podobno kot drugod po svetu, je število bolnikov z malignim melanomom v porastu. Zato je pomembno, da smo ljudje osveščeni in da sami prepoznamo prve znake morebitnega spreminjanja nekega znamenja v maligno. Klinični znaki, ki opozarjajo, da se s pigmentnim znamenjem nekaj dogaja in opozarjajo na čimprejšnji obisk pri strokovnjaku:
- hitra rast znamenja
- pojavljanje neenakomerne pigmentiranosti v smislu temnih ali svetlih lis ( izguba pigmenta ali pojav temno, celo črno obarvanih otočkov - globulov)
- širjenje pigmenta v okolno kožo (kot črnilo na pivniku)
- vnetje okolne kože
- krvavitev, rosenje iz znamenja,krasta na površini.
Dandanes je strokovnjakom na voljo tudi površinska mikroskopija kože - sodobna diagnostična metoda, ki lahko izkušenemu zdravniku precej pomaga pri diagnostiki pigmentnih sprememb na koži.
Le približno 30% malignih melanomov se razvije iz že obstoječih pigmentnih znamenj. Na to spremembo znamenja pa lahko vplivajo nekateri dejavniki, na katere lahko do določene mere vplivamo. Med najpomembnejše dejavnike prištevamo poleg nenehnega draženja, drgnjenja prav vpliv UV žarkov.
Pri sončenju je potrebna velika previdnost, še zlasti je pomembno, da nas sonce ne opeče. Raziskovalci, ki se po vsem svetu ukvarjajo s problematiko malignega melanoma, opozarjajo, kako nevarno je pretirano sončenje, zlasti še v ranih otroških letih. Ugotovili so, da je v veliki meri povezano pretirano sončenje oz. opekline v otroških letih z razvojem kasnejšega melanoma. Svetlopolti ljudje, s svetlimi očmi in lasmi imajo večjo možnost, da bodo oboleli za tem obolenjem.
