Pri ženski, ki se je v Nemčijo vrnila s Tajske, so odkrili enake simptome kot pri ptičji gripi, nato pa so jo odpeljali na zdravljenje na inštitut za tropsko medicino v Hamburgu. Oblasti so preventivni pregled opravile še pri eni ženski, ki je bila v stiku z bolnico.
Zdravstvene oblasti v Hamburgu domnevnega prvega primera ptičje gripe v Nemčiji oziroma v Evropi še niso potrdile. Predsednik inštituta Robert-Koch, pristojnega za javno zdravstvo, Reinhard Kurth pa je v pogovoru za nemško televizijo ZDF zatrdil, da zaenkrat ne obstaja nobeno sredstvo, s katerim bi bilo mogoče preprečiti prodor bolezni v Nemčijo.
Kot je zagotovila načelnica mestnega odbora za nalezljive bolezni Clara Schlaich, pa je zelo majhna verjetnost, da je bila turistka res okužena z virusom ptičje gripe. Po zadnjih informacijah, bo inštitut objavil rezultate testov in uradno sporočilo za javnost v torek. Kmalu po objavi novice, je nekoliko padla vrednost delnic največje nemške letalske družbe Lufthansa.
V Aziji že 12 smrtnih primerov
V Vietnamu je za ptičjo gripo umrl 18-letnik, na Tajskem pa 58-letna ženska. Skupaj je v Aziji za to boleznijo umrlo 12 ljudi. Iz Nemčije pa poročajo o sumu dveh okužb s ptičjo gripo.
V bolnišnici v Hošiminhu je umrl 18 letni moški, gre za deveto žrtev ptičje gripe v Vietnamu. Gre za prvi primer, da je za ptičjo gripo umrl kak prebivalec iz osrednjega Vietnama. Na Tajskem je v osrednji provinci Suphanburi umrla 58-letna ženska, gre za tretji primer v tej državi. Na Tajskem so zabeležili še pet primerov suma bolezni pri človeku.
V Aziji je doslej zaradi ptičje gripe umrlo najmanj 12 ljudi; devet v Vietnamu in trije na Tajskem. Vseh 12 ljudi, ki je umrlo zaradi te smrtonosne bolezni, naj bi zbolelo po tem, ko so prišli v stik z bolnimi pticami. Bolezen so med perutnino zabeležili v skupno desetih državah.
Se bo virus pomešal z virusom gripe pri človeku
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je danes opozorila na naraščajočo nevarnost, da bi se virus ptičje gripe v Vietnamu lahko pomešal z virusom gripe pri človeku, kar bi lahko privedlo do izbruha veliko bolj smrtonosne epidemije. Tiskovni predstavnik WHO v Hanoju Bob Dietz je ob tem dodal, da imajo podatke, da v Vietnamu razsaja virus človeške gripe, da pa še ne vedo, kakšne razsežnosti ima. Pristavil je še, da nimajo nikakršnih dokazov, da bi že prišlo do mešanja med omenjenimi virusi.
Sprva bolezen ptičev
Za simptome ptičje gripe pri ljudeh so sicer značilni visoka telesna temperatura, suho grlo, kašelj, smrt pa nastopi zaradi odpovedi delovanja dihalnih organov. Samo testiranje bolezni je hitro. Zdravilo za to obliko bolezni zaenkrat ne obstaja, vendar ga znanstveniki napovedujejo za čez nekaj mesecev.
Ptičja gripa oziroma aviarna influenca je sicer bolezen ptičev, ki jo povzročajo različni podtipi virusa gripe A. Potek okužbe pri ptičih je različen; od blage oblike do hude oblike, zaradi katere ptica pogine. Slednja oblika je znana tudi kot "visoka patogena aviarna influenca" (Highly patogenic avian influenza - HPAI), epidemijo katere povzročata dva podtipa virusa gripe A, in sicer virus gripe A H5 in virus gripe A H7.
Ptičjo gripo prenašajo različne ptice selivke, največkrat divje race, ki jim okužba z virusom ptičje gripe ne povzroča posebnih težav, se pa virus preko njihovih izločkov lahko prenese tudi na farme piščancev in puranov. Virus ptičje gripe kroži med perutnino, pri čemer se lahko zgodi, da mutira. Iz virusa gripe, ki ni bil nevaren, se lahko spremeni v nevarno obliko HPAI, ki se med živalmi naglo širi, obolela perutnina pa v kratkem času pogine.
Gostitelji virusa ptičje gripe pa so poleg ptic lahko še prašiči in konji. Prašiči so dovzetni za okužbo s prašičjimi in hkrati tudi z oblikami ptičje ter človeške gripe.
Ljudje se z virusom ptičje gripe ponavadi niso okužili, se je pa leta 1997 v Hongkongu prvič zgodilo, da je virus ptičje gripe tipa A H5N1 povzročil okužbo dihal pri 18 ljudeh, med katerimi jih je šest umrlo. Hkrati je za obliko virusa HPAI v Hongkongu obolevala tudi perutnina. Virus H5N1 se ni prenašal s človeka na človeka, ampak le neposredno z okužene perutnine, takrat pa so uničili vso perutnino, kar je epidemijo hitro omejilo.
V Hongkongu so leta 1999 odkrili dva primere okužbe z virusom ptičje gripe tipa A H9N2 pri ljudeh, decembra lani pa še en primer, vendar je šlo za blago obliko bolezni. Februarja lani pa sta v Hongkongu zboleli dve osebi, ki sta se okužili s ptičjim tipom influence A H5N1, en bolnik je umrl.
Na perutninskih farmah na Nizozemskem se je februarja lani začela širiti visoko patogena gripa virusa A H7N7, ki je povzročila ogromno gospodarsko škodo. S tem tipom se je okužilo in obolelo 83 ljudi, ki so delali na okuženih perutninskih farmah, bolezen pa je med njimi zahtevala eno smrtno žrtev.
Nato pa se je na perutninskih farmah v Južni Koreji, Vietnamu in na Japonskem decembra pojavila oblika virusa H5N1, ki se je začela naglo širiti še na ostale države v Aziji, januarja pa so v Vietnamu potrdili okužbo z virusom H5N1 pri štirih osebah, ki so zaradi okužbe umrle. Znanstveniki so zaskrbljeni, ker virus H5N1 hitro mutira. Čeprav doslej še ni bilo primera prenosa bolezni s človeka na človeka, se strokovnjaki bojijo, da bi se virus lahko združil z navadnim virusom gripe pri človeku, tako da bi nastal mutiran virus, ki bi lahko povzročil človeško pandemijo.
