FIT 24UR

Simon Vrhunec o zastareli bolnišnični opremi

Ljubljana, 01. 06. 2004 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Z državni sekretarjem na ministrstvu za zdravje, Simonom Vrhuncem, smo se pogovarjali o nadzoru in kupovanju medicinske opreme v slovenskih bolnišnicah.

Ali obstaja nadzor oziroma nek inštitut nadzora nad kupovanjem medicinske opreme na državni ravni?

Trenutno ne, smo pa v okviru reforme predvideli oddelek za ocenjevanje zdravstvenih tehnologij, ki naj bi nad tem v bodoče bdel, in pa v okviru projekta centralizacije naročanja planiramo, da bo vzpostavljen neke vrste sistem standardov za nabavo opreme.

To bo znotraj ministrstva?

Tako je, to bo na državni ravni.

Kdo je torej odgovoren za nakup medicinske opreme v slovenskih bolnišnicah?

V primeru, da gre za popolnoma novo bolnišnico, potem jo zgradi državni proračun oziroma ministrstvo za zdravje. V primeru, da gre za obnovo stare opreme oziroma zamenjavo obstoječe opreme, potem je za to odgovorna sama bolnišnica. Denar za to je zagotovljen v okviru cene zdravstvene storitve, tam je vračunana tudi amortizacija - šest odstotkov cene.

Torej je vse precej odvisno od tega, kako iznajdljiva so vodstva posameznih bolnišnic?

Težko bi rekel, da je to stvar iznajdljivosti. Zdravstveni sistem je podfinanciran, denarja zmanjkuje, tako da gre na nek način za to, kako znajo vodstva bolnišnic gospodariti s sredstvi.

Pa donatorska sredstva?

Tudi donatorska sredstva se podobno namenjajo, tudi tukaj morajo imeti bolnišnice postavljene sisteme, kako uporabljajo ta sredstva.

Se lahko to primerja tudi z drugimi državami po Evropi?

Absolutno se to primerja tudi z drugimi državami.

Vsakič se, ko odpove kak del opreme, bolnišnice izgovarjajo, da ministrstvo ne daje dovolj denarja. Je to res, ali je to le izgovor?

Ministrstvo ne daje denarja. Denar za zdravstvene storitve daje zavod za zdravstveno zavarovanje, ki jih plačuje. Kot sem povedal, ministrstvo skrbi za to, da se v primeru, če pride do kakšnega izrednega dogodka, pojavi s svojimi sredstvi, s katerimi zagotovi tudi izredne nabave.

Ste znotraj zdravstvene reforme že oblikovali merila, ki bodo določala, kateri aparat ima prednost za nakup? Je to število bolnikov, ogroženost bolnikov…

Glavno merilo je življenjska ogroženost. Naloga oddelka za ocenjevanje zdravstvenih tehnologij pa bo ravno ta, da bo poleg nadzora vzpostavil tudi te standarde, da bo vzpostavil kriterije za to, po kakšnem vrstnem redu se kupuje oprema.

Imate morda izračun, koliko denarja bi potrebovali, da bi nadomestili vso zastarelo opremo v slovenskih bolnišnicah, ki jo je za kar 80 odstotkov?

Celo 85 odstotkov. Ta izračun je seveda računovodski. Temelji na bilanci stanja in v primeru, da bi želeli obnoviti celotno zastarano opremo, bi ta trenutek potrebovali okoli 70 milijard tolarjev. Tukaj pa moram poudariti, da gre za računovodski izračun, in da je verjetno ta številka približno polovico nižja, če bi želeli vzpostaviti opremo v normalno stanje.

V koliko letih bi se to lahko zgodilo?

To je pa daljna prihodnost v tem primeru, ker tega denarja trenutno ni.

  • Splošen
  • Goran Bojčevski
  • Rade Šerbedžija
  • Svetlana Zaharova
  • Od čardaša do valčka
  • Večer Puccinijeve glasbe
  • Hamo
  • Vlado Kreslin
  • Trip to Las Vegas
  • Orkester Sv. Cecilija
  • Tosca
  • Nesrečniki
  • Otello
  • Maksim Vengerov
  • Martha Argerich
  • Dunajski filharmoniki