Na ministrstvu za zdravje so predstavili aktivnosti, s katerimi želijo Slovence spodbuditi k bolj zdravemu načinu prehranjevanja in k večji telesni aktivnosti. Tako premajhna telesna aktivnost kot tudi nezdrava prehrana, ki vključuje premalo sadja in zelenjave, pa preveč živalskih maščob, sta namreč pomembna dejavnika za nastanek vrste bolezni. Kot je pojasnila državna sekretarka Jožica Maučec Zakotnik, je zato omenjena promocijska akcija le eden od načinov uresničevanja ciljev iz strategije nacionalne prehranske politike. Slednja naj bi zajela celotno prehransko verigo "od njive do krožnika", kar zahteva medresorsko delovanje na različnih področjih.
Nezdrave prehranske navade pomembno prispevajo k nastanku sodobnih civilizacijskih bolezni (sladkorna bolezen, srčno-žilne bolezni in rakava obolenja). Slovenci tako zaradi kroničnih bolezni obolevajo prej in pogosteje kot prebivalci držav EU. Le tretjina pa jih ima pri dejavnikih tveganja za nastanek kroničnih bolezni, kot so krvni tlak ali holesterol, ustrezne vrednosti. Bolj nezdravo se po besedah Maučec Zakotnikove prehranjujejo socialno šibki družbeni sloji, nižje izobraženi, pa kmetje in težki fizični delavci v industriji. Prehranske navade moških pa so za sto odstotkov slabše kot pri ženskah.
Prehranske navade Slovencev so še vedno nezdrave, saj vse starostne skupine pojedo za tretjino premalo sadja in zelenjave. Priporočena minimalna dnevna količina je 400 do 600 gramov dnevno, kar pomeni pet obrokov sadja ali zelenjave, pa tudi oreščkov. Sadje in zelenjava namreč, kot opozarjajo v posebni zloženki, krepita in ohranjata zdravje dobro počutje in delovne sposobnosti, varujeta pred prehladi in različnimi boleznimi, zmanjšujeta tveganje za nastanek številnih bolezni ter pomagata vzdrževati normalno telesno težo.
