FIT 24UR

Težave medicinskih sester

Ljubljana/Bled, 12. 05. 2006 07.52 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Medicinske sestre ob svojem svetovnem dnevu opozarjajo na številne težave, predvsem na preobremenjenost.

Nevenka Lekše ima pomisleke tudi do napovedanih reform v zdravstvu
Nevenka Lekše ima pomisleke tudi do napovedanih reform v zdravstvu FOTO: POP TV

Medicinske sestre praznujejo svoj dan, tokrat pod geslom Z ustreznim zaposlovanjem medicinske sestre rešujemo življenja. Ob tem dnevu v nekaterih stanovskih združenjih - Sindikatu zdravstva in socialnega varstva ter v Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije - opozarjajo na številne težave, ki pestijo zaposlene v zdravstveni negi. Predsednica sindikata Nevenka Lekše je v pogovoru najbolj izpostavila predvsem preobremenjenost osebja, med drugim zaradi pomanjkanja kadrovskih normativov, kar je razlog za pomanjkanje teh strokovnih profilov.

Mednarodni svet medicinskih sester (International Council of Nurses - ICN), federacija 129 nacionalnih organizacij zdravstvene nege, ki predstavlja milijone medicinskih sester iz celega sveta, že vse od leta 1965 praznuje rojstni dan ustanoviteljica sodobnega sestrstva Florence Nightingale (1820-1910) kot mednarodni dan medicinskih sester.

Izgorevanje na delovnem mestu je za delavce v zdravstveni negi dejstvo. Pogoji dela so zahtevni, zaposleni namreč delajo veliko več od 40 ur tedensko, kot določa delovna zakonodaja.

Samo na bolniških odelkih slovenskih bolnišnic primanjkuje čez 2000 medicinskih sester, predvsem diplomiranih. Študij na visoki šoli je med najdražjimi študiji pri nas, bolnišnice pa za izobraževanje sester nimajo namenjenega dodatnega denarja.

Lekšetova pa je spomnila tudi na napovedane reforme v zdravstvu. Če bo uspel ministrov projekt privatizacije zdravstva, pravi Lekšetova, bo to še skrčilo število zdravstvenega osebja in bo to še bolj obremenjeno. In to ne glede na izobrazbo.

Ke spada poklic med deficitarne, so mnoge medicinske sestre preobremenjene, opozarja Lekšetova
Ke spada poklic med deficitarne, so mnoge medicinske sestre preobremenjene, opozarja Lekšetova FOTO: POP TV
V Sloveniji je temelje stroki in poklicu medicinske sestre postavila Angela Boškin, ki je leta 1919 kot prva pri nas opravljala poklic skrbstvene sestre. Štiri leta kasneje je bila pri Zavodu za socialno higieno in zaščito otrok v Ljubljani ustanovljena prva šola za medicinske sestre, še isto desetletje pa je začela delovati prva stanovska organizacija medicinskih sester v Sloveniji.

Pri zasebnikih namreč "ugotavljajo varčevanje oz. prenašanje zdravstvenega denarja na drug kupček", dodaja Lekšetova in pojasnjuje, da zasebniki ne zaposlujejo zadostnega števila zdravstvenega osebja ter osebja z ustrezno izobrazbo (na primer namesto diplomiranih medicinskih sester zaposlujejo zdravstvene tehnike), s čemer je tudi kvaliteta zdravstvenih storitev okrnjena.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (1)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Buča hokaido
12. 05. 2006 19.39
Ne razumem, zakaj je Visoka zdravstvena šola samoplačniška. Od kdaj je to zasebna šola? Drugače ne bi bila samoplačniška, saj zaenkrat v Sloveniji še ni šolnin za redni študij na Univerzi in visokih šolah. Pred leti, ko je bila šola samo višja, ni bilop nobenih šolnin. Vse skupaj je velik nesmisel. Študij za bodoče zdravnike je nazivno brezplačen (vsaj šolnine ni), za diplomirane medicinske sestre pa ne.