Upanje za avtiste

V znanstvenem časopisu Neuron lahko preberemo, da eden od proteinov povečuje aktivnost in medsebojno povezanih živčnih celic, drugi pa jih zmanjšuje.

V normalnih okoliščinah sta proteina nevroligin-1 i nevroligin-2 uravnotežena, pri avtistih pa temu ni tako.

Odkritje znanstvenikov iz univerze v Texasu potrjuje teorijo po kateri je avtizem povezan z neuravnoteženo povezavo med živčnimi celicami.

Kaj je avtizem?

Avtizem je ena najhujših in najskrivnostnejših razvojnih motenj, ker je ne vidimo, predvsem pa jo ne razumemo in o njej zelo malo vemo.

Avtizem se izraža skozi več simptomov, zato govorimo o avtizmu kot o spektru motenj. Stopnje in intenzivnost motnje so izražene pri vsakem posamezniku drugače, vsem avtistom pa je skupno to, da imajo težave v komuniciranju, učenju in socialnih odnosih.

Čeprav je bil v zadnjem desetletju narejen velik napredek v razumevanju avtizma, pa se do sedaj niti ena terapija ni pokazala kot učinkovita v zdravljenju osnovnih simptomov.

Izkušnje so pokazale, da je najboljša terapija za ljudi z avtizmom zgodnja in specialna vzgoja in izobraževanje, ki jim omogoča, da živijo polno in ustvarjalno življenje.