Predstojnik kirugije za srce in ožilje docent Tone Gabrijelčič je najbolj ponosen na endoskopske posege na srcu, ki spadajo v sam vrh sodobne medicine. "Ni večjih rezov, skozi katere bi lahko operater operiral, ampak vse skozi majhne vstopne odprtine, skozi katere vstavi kamero, da lahko na zaslonu spremlja dogajanje in pa inštrumente, s katerimi operira," je povedal Gabrijelčič.
Tako so s pomočjo endoskopske metode lani zamenjali srčno zaklopko. Za bolnike je metoda veliko bolj prijazna, saj so kmalu na nogah, zelo hitro zapustijo bolnišnico. Pred dvema letoma so prvič operirali bolnika v epiduralni analgeziji, kar pomeni, da je bil v času posega buden.
Srčna kirugija tako doživlja pravi razcvet, ki pa mu ne sledi količina denarja, ki bi kolektivu srčne kirurgije, zaposelnih je enajst kirurgov, omogočila še boljše delovne pogoje.
"Odlične razmere bi bile, če bi imeli pet operacijskih dvoran z vso ustrezno opremo in kadri in seveda v sklopu v bližini tega tudi ustrezno veliko enoto intenzivne terapije," pojasnjuje Gabrijelčič.
Čakalne dobe za srčne operacije so odvisne od tega, kako hudo je zdravstveno stanje bolnikov. Če so zelo ogroženi, imajo seveda prednost. Najdaljša čakalna doba je sicer leto in pol. So pa bolniki očitno v dobrih rokah, takšno je tudi splošno mnenje srčnih kirugov vsega sveta, ki so te dni na kongresu srčnih kirugov v Ljubljani.
GERŠAK: SLOVENSKI KIRURGI SE LAHKO PRIMERJAMO S TUJIMI
Ste tudi organizator mednarodnega kongresa srčnih kirurgov. So bili tuji kirurgi res presenečeni nad strokovnostjo slovenskih kolegov? Mnogi naj ne bi niti vedeli, kje Slovenija je...
Ne bi mogel reči, da so bili ravno presenečeni nad strokovnostjo slovenskih kolegov. Bili pa so presenečeni nad lepoto slovenske dežele, konec koncev pa so prišli sem, da se pogovarjamo o strokovnih zadevah in mogoče, tudi če niso vedeli, kje je Slovenija, bodo mogoče kasneje prišli in si ogledali te lepote.
Se naši kirurgi glede na razpoložljive sodobne metode operiranja lahko primerljajo s tujimi kolegi?
Mislim, da je ta kongres, ki smo ga organizirali en mesec po vstopu Slovenije v Evropsko unijo, kaže na to, da se lahko primerjamo. Seveda se ne moremo primerjati na vseh področjih, so pa nekatera področja, na katerih se lahko.
Imate tisti, ki želite opravljati posege po najsodobnejših metodah in uvajati novosti, za to dovolj razumevanja oziroma predvsem finančnih sredstev?
V vsaki stroki je tako, da ni na razpolago neizmerno veliko finančnih sredstev. Na tem kongresu smo se pogovarjali v glavnem o stroki, ne toliko o financah, ker to je bil strokovni kongres. Kot sem že prej povedal, za določena področja verjetno ni toliko, za nekatera pa bo potrebno oziroma je že dovolj sredstev.
Verjetno te najsodobnejše metode zahtevajo več denarja…
Na začetku zagotovo zaradi investiranja, kasneje pa na podlagi učinka celotnega zdravljenja ali rezultata, potem mogoče ta investicija niti ni tako neupravičena. To je krajšanje ležalnih dob, manjša izguba krvi, hitrejša rehabilitacija, ljudje gredo lahko prej v službo…
Vseh bolnikov verjetno ni mogoče operirati po najnovejših metodah, ki pa so, tudi kar zadeva okrevanje, zanje bistveno "prijaznejše". Koliko pa jih na ta način lahko operirate, v odstotkih?
Mnenje strokovnih kolegov iz tujine je bilo takšno, da se v teh najnovejših metodah lahko operira okoli 20 odstotkov bolnikov. Kam bo ta trend šel, je težko napovedati, glede na hiter razvoj sodobne tehnologije pa je pričakovati vedno več. Moram poudariti, da je bil to kongres srčnih in žilnih kirurgov, ne samo srčnih, tako se v teh 20 odstotkih pogovarjamo na celotno populacijo, ki je tudi najbolj ogrožena.
