Rezultate raziskave, opravljene na več kot 29 tisoč ljudeh iz 52-ih držav so predstavili na srečanju evropskih kardiologov v Münchenu. Kot kaže študija, faktorji ogrožanja za nastanek infarkta niso odvisni od tega ali živimo v bogatih ali revnih državah. Dve tretjini infarktov je posledica le dveh dejavnikov: kajenja in razmerja med t.i. dobrim in slabim holesterolom.
Nova spoznanja so sporočilo vsemu svetu, da lahko nekaj stori
"To prepričljivo kaže, da je 90 odstotkov globalnega tveganja za srčne bolezni predvidljivega," je dejal Salim Yusuf, profesor medicine na Ontarijski univerzi, Kanada. "To je dobro, saj lahko v zvezi s tem nekaj naredimo." je dodal. Po njegovih besedah je namreč vpliv dejavnikov tveganja enak v vseh etničnih skupinah in kjerkoli na svetu in to spoznanje je 'sporočilo, da je preprečevanje srčnih bolezni dokaj enostavno in večinoma enako povsod po svetu'.
Rezultati raziskave so tako v nasprotju z dosedanjim mišljenjem, da je poznanih zgolj pol dejavnikov, ki vplivajo na nastanek srčnih bolezni.
Kot še kaže raziskava okoli 80 odstotkov srčnih bolezni nastane v deželah z nizkim ali srednje velikim dohodkom prebivalcev, vendar pa so podatki o dejavnikih tveganja v teh deželah pomanjkljivi.
Med rizične faktorje za srčni infarkt spadajo tudi visok krvni tlak, sladkorna bolezen, debelost, stres, pomanjkljivo uživanje sadja in zelenjave in premalo gibanja.
