Obeležujemo svetovni dan boja proti hepatitisu. V kampanji, ki letos poteka pod geslom Testiraj se!, so moči združili glasbenik Bob Geldof, evropska pisarna Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in evropska združenja bolnikov, da bi pozvali k takojšnjemu ukrepanju v boju proti hepatitisu, preden bo prepozno, ter ljudi spodbudili k testiranju za hepatitis. Na svetu je namreč skoraj 600 milijonov ljudi, ki so okuženi z virusom hepatitisa B ali C, opozarja WHO.
Obe obliki virusnega hepatitisa lahko, če ostaneta nezdravljeni, dolgoročno pripeljeta do ciroze jeter, raka jeter in kasneje do potrebe po presaditvi jeter. Po drugi strani pa je bolezen, če je dovolj zgodaj odkrita, mogoče učinkovito zdraviti in v mnogih primerih tudi popolnoma ozdraviti, še poudarjajo pobudniki svetovnega dne boja proti hepatitisu.
Povzročitelji hepatitisa so lahko različni, med drugim virusne infekcije, paraziti, bakterije, kemikalije, avtoimunske težave, droge ali alkohol. Med naštetimi so virusne infekcije tiste, ki so najpogosteje vzrok kroničnega hepatitisa. Znanost za sedaj pozna pet tipov hepatitisa: A, B, C, D in E. Obstajata tudi hepatitisa F in G, čeprav okoli slednjih še vedno teče razprava, ali sploh gre za virusni okužbi, je navedeno na spletnih straneh WHO pisarne za Evropo.
Hepatitis B ogroža veliko skupino ljudi na svetu, zaradi te okužbe namreč letno umre okoli milijon ljudi. Pri tej okužbi ima značilne simptome (med drugim rumen ten kože in beločnice, utrujenost, slabosti in odsotnost apetita, temen urin ter vročino) kar 70 odstotkov okuženih, vendar pa se simptomi pojavijo šele mesece po okužbi.
Na WHO pa poudarjajo, da je dobra novica za okužene ta, da je mogoče številne okužene s hepatitisom B in C zdraviti. Zato na WHO ljudi pozivajo, naj se posvetujejo s svojim osebnim zdravnikom, najhuje je namreč, če se okužb odkrije šele, ko je bolezen že zelo napredovala in zdravljenje ni več mogoče.
Simptomi vplivajo na kakovost življenja
Okužba s hepatitisom C pa prizadene okoli 180 milijonov ljudi po vsem svetu. Osebe, okužene s hepatitisom C, imajo običajno netipične simptome, kot so utrujenost, izguba apetita, bolečine v mišicah in sklepih, depresija ali anksioznost ter občutljivost na otip v predelu trebuha. Številni okuženi pa sploh nimajo nobenih simptomov, kar je po opozorilih WHO glavni razlog za testiranje, če oseba meni, da bi lahko bila okužena.
Epidemiološki podatki za Evropo kažejo, da je razširjenost okužbe z virusom hepatitisa C med splošno populacijo v Evropi približno odstotek. V Sloveniji naj bi bila po uradnih podatkih okuženost med splošno populacijo nižja, npr. med krvodajalci 0,07 odstotka, za splošno populacijo pa je ocena pod enim odstotkom. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je vprašanje, ali je Slovenija dejansko "oaza" sredi Evrope ali pa je odkrivanje hepatitisa C v Sloveniji premajhno.
Test lahko dostopen, vendar finančne težave
Mario Poljak z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo v Ljubljani pojasnjuje, da je v Sloveniji testiranje možno tako rekoč v vseh večjih mestih. Po smernicah splošni zdravnik napiše napotnico za laboratorij, ki jih je v Sloveniji približno 15. Če je presejalni test na protitelesa negativen, oseba ni okužena in ni bila nikoli v stiku z virusom.
Testiranje je glede na trenutne zmogljivosti pri nas najmanjši problem. Težava je v finančnih sredstvih, opozarja Poljak. Splošni zdravnik namreč dobi za laboratorijske preiskave zelo malo sredstev, zato je pri odločitvah za testiranje pogosto omejen in večinoma naroči test le takrat, ko na osnovi laboratorijskih kazalcev, klinične slike ali pogovora z bolnikom oceni, da je test nujen. Kot pravi Poljak, bi si stroka vsekakor želela, da bi lahko testirali širše, a to s sedanjim obsegom finančnih sredstev ni mogoče.
Cepljenje proti hepatitisu C še ni mogoče, vendar pa pod rednim zdravniškim nadzorom veliko bolnikov uspešno zaključi zdravljenje. Prav slednje pa je zelo pomembno, saj je kronični hepatitis C bolezen, ki lahko sčasoma okvari jetra do te mere, da povsem odpovedo, in je edina rešitev njihova presaditev. Seveda do tega ne pride čez noč in še manj pri vseh ljudeh, ki so okuženi z virusom hepatitisa C, vsekakor pa je okužbo treba jemati z vso resnostjo in jo po potrebi zdraviti, opozarjajo strokovnjaki Infekcijske klinike v Ljubljani.
Kljub temu, da cepiva hepatitis C ni, pa za njegovo zdravljenje na trg prihajajo nova zdravila. Tako je na primer britanski Nacionalni zdravstveni inštitut (NICE) že za blage oblike hepatitisa C odobril zdravilo peginterferon alfa 2a, ki se prodaja pod tržnim imenom Pegasys. To pa pomeni, da bodo lahko - vsaj v Veliki Britaniji - začeli z zdravljenjem hepatitisa C že pri tistih okuženih osebah, ki imajo v jetrih blago vnetje brez znakov brazgotinjenja.
Nova priporočila inštituta NICE bodo omogočila zdravljenje bolnikov s hepatitisom C v fazi bolezni, ko virus še ni povzročil hujših kroničnih znakov. Takšno zgodnje zdravljenje bo v veliki meri zmanjšalo napredovanje bolezni, ki lahko privede do jetrne ciroze in celo do raka na jetrih ter posledične smrti.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.