Na podlagi dosedanjih trendov naj bi naslednje leto v Sloveniji "prebili magično mejo" 10.000 novih bolnikov, ki letno zbolijo zaradi raka, je na novinarski konferenci ob začetku tedna raka povedal direktor ljubljanskega onkološkega inštituta Zvonimir Rudolf.
Ob tem velja omeniti, da se je Slovenija z vstopom v Evropsko unijo zavezala, da bo izpolnjevala dolgoročni program na področju načrtovanega nadzora raka. Na več področjih so sicer že oblikovane smernice zdravljenja, vendar ni nobenega zagotovila, da jih bodo pristojne inštitucije tudi upoštevale, je opozoril strokovni direktor Onkološkega inštituta Hotimir Lesničar.
Potreben denar, koordinacija med institucijami in civilna družba
V Sloveniji imamo po mnenju Lesničarja dobre začetne pogoje za načrtovani nadzor bolezni, vendar državo pri uresničevanju zahtev čakajo številni izzivi. Najprej bo treba doseči polno sodelovanje vseh pristojnih na področju oblikovanja zdravstvene in zavarovalniške politike. To je namreč potrebno tudi zaradi spremenjenega in dražjega postopka zdravljenja z novimi biološkimi zdravili. V okviru zagotavljanja zdravstvenega varstva na področju onkologije bo v prihodnosti poleg strokovne pozornosti tako treba pozornost preusmeriti tudi v zagotavljanje finančnih sredstev. Pri delu z bolniki bo potrebna boljša strokovna koordinacija med institucijami, medtem ko se pomena civilne družbe pri načrtovanju strategije boja proti raku še premalo zavedamo, ocenjuje Lesničar.
Pomen lajšanja bolečin
Med ugodne začetne pogoje pa je strokovni direktor Onkološkega inštituta med drugim uvrstil razvito epidemiološka dejavnost, register raka, začetek nacionalnega načrtovanja primarne preventive in delovanje prvih programov na področju presejanja prebivalstva. Ob tem pa "počasi zori" prepoznavanje pomena paliativne medicine, vendar bo treba izdelati tudi strategijo in strokovne smernice na tem področju, je povedal Lesničar.
Ob zaključku je opozoril še na dva izziva, s katerima se bo morala slovenska onkologija čim prej spopasti. Tako sta analiza in strokovni načrt na področju radioterapije nedvoumno pokazala na nujnost ustanovitve novega obsevalnega oddelka izven Onkološkega inštituta, in sicer po možnosti v Mariboru, je povedal Lesničar. S tem bi se namreč, kljub visokim zagonskim stroškom, zmanjšalo stroški zaradi prevozov, izboljšalo pa bi se tudi udobje bolnikov. Naslednji izziv je soočanje z "vdorom novih bioloških zdravil". Izjemno visoke cene omenjenih zdravil bodo morale privesti do bistvenih sprememb v trenutni zavarovalniški politiki, meni Lesničar. V nasprotnem primeru bodo potrebne javnost seznaniti z omejitvam, ki jih določa raven nacionalnega prihodka. To pa bi pomenil poseg na področje človekovih pravic pri določanju okvirov zagotovljenega zdravstvenega varstva.
Vse več mladoletnih kadilcev
Novinarske konference ob začetku tedna raka se je udeležil tudi predsednik Zveze slovenskih društev za boj proti raku Borut Štabuc, ki je predstavil vlogo zveze pri zgodnjem odkrivanju in preprečevanju bolezni. Po njegovih besedah je zveza naredila veliko na področju odkrivanja raka na dojkah s pomočjo samopregleda oziroma pregleda s pomočjo mamotoma. Rezultat prizadevanj zveze je, da velika večina žensk hodi na redne preglede, je ocenil Štabuc. Zveza pa sodeluje tudi pri ozaveščanju glede pljučnega raka, ki je pri ženskah bolj pogost kot pri moških. To pomeni, da je bilo premalo narejenega na področju osveščanja žensk glede pljučnega raka, je dejal predsednik zveze. Ob tem je opozoril, da kljub temu narašča število mladoletnih kadilcev.
