Svetovna zdravstvena organizacija je predstavila dve raziskavi, v katerih kritizira sedanje razmere in zahteva nujno vzpostavitev in razširitev t.i. paliativne nege, ki naj bi postala jedro zdravstvene oskrbe.
Zanemarjena paliativna nega
Ljudje trpijo fizične in duševne bolečine, ker v evropskih zdravstvenih sistemih zdravstveno osebje uporablja le omejene metode in ukrepe za nego umirajočih.
"Paliativno nego v večini držav povsem zanemarjajo," je izjavil vodja Centra za urbano zdravje pri regionalnem uradu WHO za Evropo Agis Tsouros. "Za to pa je potrebna družbena in politična spodbuda." Raziskave v Evropi in ZDA so pokazale, da na svojem domu umre le 20 do 30 ljudi, čeprav si večina umirajočih, to je 75 odstotkov, želi prav to. V državah, ki sicer nudijo paliativno nego, pa določene družbene skupine - starejši, otroci, manj premožni in pripadniki etninčnih manjšin – tovrstne nege sploh niso deležne.
Zdravstveni sistemi naj podprejo vse vpletene
Za leto 2020 WHO ocenjuje, da bodo bolezni srca, obolenja možganskega tkiva, bolezni dihal, infekcije dihalnih poti in pljučni rak glavni vzroki smrti oseb nad 60 let.
Čeprav obstajajo individualne razlike, so ob koncu življenja bolezenski simptomi in bolečine podobni. Po mnenju Svetovne zdravstvene organizacije je pri tem bistveno premagovanje telesne in duševne prizadetosti, boleči, strahu in depresij. Državni zdravstveni sistemi bi zato morali v večji meri stati ob strani družinskim članom in negovalnemu osebju, ki spremlja umirajoče.
