Inštitut za varovanje zdravja (IVZ) opozarja, da se je začela sezona klopov. Z ugrizom okuženega klopa se prenašata lymska borelioza in klopni meningoencefalitis. Po navedbah IVZ so z borelijami okuženi klopi razširjeni po vsej Sloveniji, klopov, okuženih s povzročiteljem klopnega meningoencefalitisa, pa je največ na Gorenjskem, Koroškem in v ljubljanski regiji.
Za lymsko boreliozo cepiva zaenkrat ni na voljo. Najučinkovitejše preprečevanje nastanka bolezni je zato zaščita pred klopi s primernimi oblačili in repelenti, s pregledovanjem kože in takojšnjim odstranjevanjem klopov. Na IVZ opozarjajo, da je tudi po odstranitvi klopa mesto vboda potrebno opazovati več tednov. Če se pojavi značilna rdečina, je potreben takojšen obisk pri zdravniku, saj je za preprečitev nadaljnjega razvoja bolezni pomembno pravočasno zdravljenje z ustreznimi antibiotiki.
Kako vemo, da imamo klopa?
Bolezen se pojavlja z različnimi kliničnimi slikami. Navadno se začne z značilnimi spremembami na koži. Na mestu vboda klopa se lahko po nekaj tednih pojavi značilna rdečina, ki se širi navzven, v sredini bledi in dobi obliko obroča. Bolezen se lahko kasneje izrazi kot prizadetost srca in živčevja, še pozneje lahko pride do prizadetosti sklepov. Za lymsko boreliozo obolevajo ljudje vseh starosti, največ obolelih je starih med 35 in 65 let.
Z ugrizom okuženega klopa se prenaša tudi klopni meningoencefalitis, virusna bolezen osrednjega živčevja. Prvi znaki bolezni se pojavijo sedem do štirinajst dni po okužbi. Pri človeku se lahko pojavi utrujenost, slabo počutje, bolečine v mišicah, vročina in glavobol, kasneje lahko nastopijo znaki, značilni za meningitis, kot so visoka temperatura, močan glavobol, slabost in bruhanje, lahko celo nezavest in smrt.
Cepljenje je najučinkovitejša zaščita
Najbolj učinkovit ukrep za zaščito pred klopnim meningoencefalitisom je cepljenje. Priporočljivo je, da se cepljenje s prvima dvema odmerkoma opravi v zimskih mesecih z enomesečnim razmakom, da se vzpostavi zaščita pred boleznijo še pred aktivnostjo klopov. Tretji odmerek sledi čez devet do dvanajst mesecev, nato pa so potrebni poživitveni odmerki, prvi čez tri leta, kasneje pa na pet let. Če začnemo s cepljenjem kasneje, npr. v poletnih mesecih, je priporočljivo dobiti drugi odmerek cepiva že dva tedna po prvem, da čim prej dosežemo zaščitni nivo protiteles.
Cepljenje poteka v vseh območnih zavodih za zdravstveno varstvo in tudi pri izbranih zdravnikih. Obvezno je za tiste, ki so okužbi izpostavljeni pri delu: gozdni delavci, lovci. Priporočajo ga vsem osebam od enega leta starosti naprej, ki se gibljejo ali živijo v območju, kjer je klopni meningoencefalitis endemičen. Ne smejo pa se cepiti osebe z akutno vročinsko boleznijo in osebe s hudo alergično reakcijo po predhodnem odmerku cepiva ali s hudo alergijo na jajčne beljakovine.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.