V zadnjih tridestih letih se je povečalo število strupenih, toksičnih snovi, ki jih vsak dan uživamo v prehrani, nahajajo pa se tudi v vodi in v zraku, ki ga vdihavamo in nenazadnje tudi v gospodinjskih izdelkih. Po mnenju strokovnjakov pa premalo pozornosti namenjamo vitaminom in mineralom, ki so ključnega pomena za zdravo staranje.
Remco Verkaik iz evropskega laboratorija za prehrano je povedal, da v njihovih laboratorijih opravljajo teste najvažnejših hranil v telesu, tako v krvi, serumu in urinu. Iščejo pomanjkanje ali pa preveliko vsebnost določenih mineralov ali vitaminov.
"V Avstriji denimo že zelo dolgo uporabljajo vitamin A pri zdravljenju rakavih obolenj. Na Nizozemskem pa vitamin A ljudje uživajo za dober obrambni sistem organizma. A priporočljivo je, da ga ne zaužijejo preveč, saj lahko postane toksičen," je povedal Remco Verkaik.
Eden pomembnejših mineralov za naše telo je selen, ki je pomemben element brez katerega se ne da živeti. Je antioksidant in katalizator za pridobivanje hormona žleze ščitnice.
Margaret P. Rayman iz univerze Surrey, v Guil Fordu, je povedala, da največ selena najdemo v brazilskih lešnikih, je pa odvisno odkod lešniki prihajajo. Veliko selena najdemo tudi v ledvicah, jetrih in ribah. A čeprav so ribe polne selena, ga včasih ne vsrkamo dovolj, verjetno zaradi sestavin, kjer se nahaja.
Znanstveniki so zelo zaskrbljeni zaradi nezadostnosti vsebnosti selena, predvsem v nekaterih Evropskih državah. Medtem ko ima premajhna količina selena nasprotni, škodljiv učinek za imunsko sposobnost organizma, dodajanje selena dokazano izboljša imunsko odpornost organizma v borbi s številnimi infekcijami, zmanjšuje neplodnost, zmanjšuje tveganja za kronična obolenja kot sta astma in revmatoidni artritis, med drugim zmanjšuje tudi tveganje za splav.
"Raziskave v Angliji so pokazale, da imajo ženske, ki so splavile v prvih treh mesecih nosečnosti ali pa so že imele predhodne splave, veliko manj selena v krvi kot tiste, pri katerih je nosečnost potekala normalno," opozarja Margaret P. Rayman.
Zanimivi so tudi izsledki raziskave o pre-eklampsiji, bolezni, ki prizadene 10 odstotkov nosečnic. Gre za stanje nosečnice, ki se kaže s povišanim krvnim tlakom, oteklinami, beljakovinami v urinu in prekomerno telesno težo. Pojavi se v drugi polovici nosečnosti in je lahko življenjsko ogrožujoča. Natančnega vzroka še ne poznajo, je pa pogojen z imunskim odzivom matere.
"Preeklampisja vodi tudi v prezgodnji porod, kar seveda ni dobro za otroka. Porodna teža novorojenčka je nižja od običajne, zato je bolje roditi v roku, kar otroku tudi v prihodnosti zagotavlja zdravo življenje," je še povedala Margaret P. Rayman.
Znanstvene raziskave dokazujejo, da antioksidanti igrajo veliko vlogo tudi pri zdravljenju rakavih obolenj. Radioaktivne terapije in kemoterapije veljajo za ene glavnih pristopov v zdravljenju raka. Na drugi strani pa visoki odmerki predpisanih antioksidantov, denimo vitamina C, vitamina E suksinata in naravnega beta-karotena še dodatno izboljšajo omenjene terapije.
Kedar Prasad iz univerza Colorado v Denverju pa je povedal, da je več kot 95 odstotkov rakavih obolenj povezanih z življenjskim slogom, vplivi okolja in prehrano. Že če bi prenehali kaditi, bi zmanjšali tveganje za raka za 30 odstotkov, s pravilno prehrano pa še za dodatnih 40 odstotkov.
Čeprav lahko s spreminjanjem nekaterih dejavnikov vplivamo na posameznikovo dolžino življenja, procesa staranja zaenkrat ne moremo spremeniti. A raziskave gredo tudi v to smer, ko se vse pogosteje številni genetiki, molekularni in celični biologi sprašujejo ali morda le obstaja biološka meja, ki jo je mogoče prekoračiti ne glede na človeške gene?