pred mesecem dni. Po prvih neuradnih podatkih so emisije škodljivih snovi v ozračje v normalnih mejah.
Živalske maščobe so zgodaj zjutraj pripeljali iz ljubljanskega Kota. Kurjenje maščob namesto goriva je za tovarno ivernih plošč pomembno, saj v zraku ni več toliko emisij kot pri sežigu kostne moke, zmanjša pa se tudi število emisije predvsem težkih kovin, ki so v mazutu. Pri sežigu so bili prisotni tudi strokovnjaki inštituta za varstvo okolja, ki izvajajo različne meritve. Analize merjenja emisij škodljivih snovi v ozračje, ki jih opravlja mariborski zavod za zdravstveno varstvo, bodo znane v štirinajstih dneh.
Kot kaže pa je ministrstvu za okolje le uspelo najti skladišče kostne in perne moke vsaj do njenega izvoza ali sežiga v domačih pečeh. Moko bodo skladiščili na mariborskem letališču in v prostorih kočevskega podjetja La Mil.
V Skladišče kočevskega podjetja La Mil bodo prepeljali kakšnih 530 ton perne moke, ki ta trenutek še vedno čaka na tovornjakih in v skladišču za blagovne rezerve v Kočevju. Ministrstvo za okolje je nameravalo moko preseliti že danes, pa bodo morali vseeno počakati še nekaj dni. S podjetjem La Mil pogodbe zaenkrat še niso podpisali, prav tako morajo svoje reči še občinski svetniki. Župan jih bo menda sklical v ponedeljek, nam je danes zatrdil po telefonu.
Z mariborski Aerodromom je okoljsko ministrstvo pogodbo za najem skladiščnega prostora sklenilo včeraj. Na nekaj čez 1000 kvadratnih metrih bodo tako v vrečah skladiščili kostno moko, ki jo predelajo v Kotu. Odpadek za okolje in zdravje ljudi ni nevaren, so zagotovili na ministrstvu, vseeno pa bodo inšpektorji stanje moke večkrat pregledovali.
Na omenjenih lokacijah bo moka predvidoma uskladiščena dva meseca, do tedaj ko bo ministrstvo moko izvozilo. Najboljši ponudnik je še vedno belgijsko državno podjetje Indaver, menijo na okoljskem ministrstvu in dodajajo da bo o tem odločala vlada, najverjetneje že prihodnji teden. Med 24. in 26.aprilom pa bodo sicer kostno moko poskusno sežigali tudi v domači šoštanjski termoelektrarni.
