Po ocenah Shalikashvilija je ameriška ratifikacija sporazuma nujna, če želijo ZDA ustaviti širjenje jedrske oborožitve po svetu. Shalikashvili v svojem poročilu tudi navaja ukrepe, ki bi naj malce pomirili nasprotnike ratifikacije CTBT. To so utrditev sistema verifikacije, večja vlaganja v računalniške sisteme, s katerimi bi simulirali eksplozije jedrskih bomb, ter vsakih deset let revizijo koristnosti CTBT in morebitni ameriški odstop od pogodbe, če bi se izkazalo, da jo druge države ne spoštujejo.
Novoizvoljeni predsednik ZDA George Bush mlajši je med kampanjo kritiziral CTBT kot nepopolno predvsem zaradi slabega sistema preverjanja spoštovanja določil, čeprav je po drugi strani napovedal, da bo nadaljeval moratorij na izvajanje jedrskih poskusov, ki ga je uvedel Clinton. Prihodnji državni sekretar Colin Powell se je v preteklosti večkrat izrekel v prid CTBT in se zavzemal za ratifikacijo, vendar pa ji prihajajoči obrambni minister Donald Rumsfeld odločno nasprotuje. Rumsfeld je prepričan, da bi ratifikacija CTBT po nepotrebnem zavrla ameriške obrambne zmogljivosti.
CTBT je doslej podpisalo okrog 160 držav, ratificiralo pa 69, vendar pa bo stopila šele, ko jo bo poleg ZDA ratificiralo 43 držav z jedrskimi zmogljivostmi. Doslej so jo med drugim ratificirale Rusija, Velika Britanija in Francija, Kitajska jo je le podpisala, Indija in Pakistan, ki sta leta 1998 izvedli prve jedrske poskuse, pa še ne razmišljata o podpisu.
