Shema skrajšanega delovnika: zakaj je bila odločitev vlade preložena?

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Luka Mesec, je pojasnil razloge za vladno odločitev o preložitvi aktivacije. Kot je dejal, "manjka samo še sklep," o shemi pa se vlada pogovarja že celo leto. Priprave so se začele ob koncu prejšnjega leta v socialnem dialogu, zaradi zaznane nevarnosti krize, ki bi lahko Slovenijo dosegla v drugi polovici tekočega leta, in sicer zaradi posledic vojne v Ukrajini, carin in težav na evropskih trgih. Pod okriljem ministrstva za delo je bil sestavljen zakon o krizni shemi, ki omogoča aktivacijo v primeru krize ali naravne nesreče, s čimer podjetja lahko skrajšajo delovni čas zaposlenih in so upravičena do subvencije, je pojasnil Mesec.

Kljub ministrovim pojasnilom pa Mitja Gorenšček, izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), opozarja na dolgotrajnost procesa. "Poglejte, ta proces traja že vrsto let. Mi s to idejo nismo prišli v letošnjem letu, niti ne v lanskem letu, niti ne v tej vladi," je dejal Gorenšček, s tem pa poudaril, da so sistemski zakon, podoben tistim v Nemčiji ali Avstriji, želeli imeti že pred covidno krizo. 

Zakon je sicer začel veljati 14. julija, vendar kljub temu še ni bil aktiviran. GZS je v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo in Umarjem identificirala šest ključnih dejavnosti, ki so v krizi, kasneje pa jih je bilo po posvetu s socialnimi partnerji določenih kar 14. Gospodarstveniki so pozvali ministrstvo za delo za čim hitrejšo aktivacijo, saj podjetja, ki se soočajo z upadom povpraševanja in naraščajočimi stroški, nujno potrebujejo pomoč.

Med 14 identificiranimi panogami, ki jih je izpostavila GZS in potrebujejo pomoč, so avtomobilska industrija, proizvodnja drugih vozil, pijač in tekstila, ki so bile prepoznane v prvem valu. Kot je poudaril Gorenšček, so kasneje dodali še papirno, stekleno in jeklarsko industrijo. Namen je bil, da se seznam vseh 14 dejavnosti potrdi na vladi in se aktivacija sheme izvede nemudoma.Gorenšček izraža veliko žalost ob neuspešni aktivaciji. "Meni je zelo žal, da tega danes na vladi ni bilo," je izjavil in dodal, da bo odlašanje najverjetneje pomenilo izgubo decembrskih rezultatov. Tradicionalno krajši delovni teden v prazničnem mesecu s skrajšanim povpraševanjem je ključnega pomena, zato je vsakodnevno odlašanje pomembno. Shema je bila nujna za preprečevanje množičnega odpuščanja in ohranjanje zaposlitev v teh kritičnih panogah.

Luka Mesec je znova poudaril previdnost, saj gre pri aktivaciji sheme za stroške v višini med 14 in 86 milijoni evrov. Zanj je ključno, da so izpolnjeni jasni indikatorji na trgu, ki opravičujejo tako obsežno finančno intervencijo. Med takšne indikatorje spada povečanje števila brezposelnih, ki se sicer še ni močno izrazilo, a je že viden trend nekaterih podjetij k prehodu na skrajšan delovni čas. Cilj je ohranjanje delovnih mest, vendar s finančno odgovornostjo do javnih sredstev, je dejal.

Na vprašanje o morebitnem proračunskem primanjkljaju zaradi opozoril iz Bruslja in izplačil božičnic, minister miri, da "proračunski primanjkljaj ne bo presegel treh odstotkov." Gorenšček pa izpostavlja, da je takšna previdnost odveč, saj zakon vključuje dovolj varovalk proti zlorabam. Poudarja, da je shema ugodna tako za delodajalce kot za državo, saj je odpuščanje bistveno dražje kot pa sofinanciranje čakanja na delo. Njegova glavna skrb je, da država s pretirano previdnostjo zamuja priložnost za reševanje delovnih mest.

Cilj sheme je, se strinja Luka Mesec, da podjetjem omogoči preživetje in ohranjanje delovnih mest. Kot je poudaril, "je zdaj pravi čas za aktivirati, ker zdaj krizo vidimo." A kljub temu dodaja, da je potrebno še enkrat, in to zelo skrbno, preučiti vsako posamezno panogo. Na drugi strani Gorenšček vztraja, da je ta "prevelika skrbnost odveč," saj zakon o skrajšanem delovniku že sam po sebi vključuje vse potrebne varovalke in kriterije. Podjetja, ki jih zakon ne pokriva ali ki ne izpolnjujejo pogojev, ne bodo zaprosila ali pa ne bodo upravičena do sredstev, zato je strah pred zlorabami, po mnenju GZS, neupravičen. Skupni cilj ostaja ohranjanje zaposlitev in stabilnost gospodarstva, vendar sta pristopa do doseganja le-tega različna.

Kakšna bo torej usoda sheme skrajšanega delovnika? "Mi delamo na tem, da bo vlada to v četrtek obravnavala," je povedal Mesec. To pomeni, da je upanje za dokončno odločitev, ki bi lahko prinesla stabilnost in pomoč ogroženim podjetjem, živo. Vlada ima sedaj priložnost, da pokaže posluh za potrebe gospodarstva in prepreči nadaljnjo erozijo delovnih mest, še pravi minister.