Kot je v sporočilu za javnost zapisal sindikat, so veleposlaniki kot tudi drugi diplomati imenovani na svoje mesto za določeno obdobje, praviloma do štirih let. Zakon o zunanjih zadevah dopušča, da se delo v tujini lahko opravlja največ osem let, predvsem zaradi možnosti rotacije z enega mesta v tujini na drugo mesto v tujini. Takšna ureditev je v skladu s splošno sprejeto diplomatsko prakso. Slednje velja za profesionalne diplomate ministrstva za zunanje zadeve, ki se po poteku mandata v tujini vrnejo na delo v ministrstvo. Ti diplomati so državni uradniki, katerih imenovanja niso odvisna oziroma vezana na čas volitev.
Sindikat opozarja, da je treba od profesionalnih razlikovati pogodbene diplomate in veleposlanike, ki so prišli na delo v diplomatsko-konzularna predstavništva izven MZZ in niso v rednem delovnem razmerju v ministrstvu. Ti diplomati, tudi veleposlaniki, lahko sklenejo z MZZ delovno razmerje za določen čas, ki ni daljši od štirih let, po izteku mandata pa svoje dolžnosti ne morejo več opravljati, so sporočili iz sindikata slovenskih diplomatov.
