Napovedani protest 'opozorilo politikom, naj upoštevajo delavce'

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so izrazili nestrinjanje z načinom razreševanja krize v državi. Prepričani so, da predlagani varčevalni in drugi ukrepi vlade niso prava rešitev. Skladno s tem so za november napovedali demonstracije.

Kot je pojasnil predsednik ZSSS Dušan Semolič, so med drugim zaskrbljeni, ker se je vlada odločila, da reformi pokojninskega sistema pošlje v parlamentarni postopek neusklajeni s socialnimi partnerji. Opozoriti želijo, da gre vlada v nekaterih projektih predaleč. "To zagotovo ni dobro. To je slabo," je povedal za oddajo 24UR OB ENIH in dodal, da je treba tudi z demonstracijami opozoriti politike, da upoštevajo pričakovanja delavk in delavcev. K organizaciji protestov so povabili tudi druge sindikate, vendar za zdaj Semolič ne ve, kdo se jim bo pridružil. Pravi, da je o tem še prezgodaj govoriti.

Semolič je sicer opozoril, da ima parlamentarni postopek svojo logiko in pravila, ki niso naklonjeni socialnemu dialogu. Spomnil je še, da imajo s temi postopki slabe izkušnje. Skladno s tem po njegovih besedah ne morejo križem rok čakati na december in verjeti politikom, da bodo upoštevali njihove ključne pripombe.

Odprtih še veliko vprašanj

Pri obeh reformah je še precej odprtih vprašanj. Glede reforme trga dela je izpostavil začasna in občasna dela, ki naj bi starejše ljudi gnala v veliko revščino.

V zvezi z nerešenimi vprašanji pri pokojninski reformi je dejal, da še vedno ni jasno, kakšne naj bi sploh bile pokojnine. Bojijo se, da bodo mnogo slabše, kot so danes. Odprta so vprašanja izračunavanja pokojnin, zavarovalnih pravic, prehodnih obdobij, ugodnosti, je naštel. V sindikatih se sprašujejo tudi, kaj bo z dodatnimi viri financiranja pokojninske blagajne. Če jih ne bo, bodo nastali problemi, so prepričani.

ZSSS skrbijo tudi drugi vladni "eksperimenti"

Semolič je izrazil tudi nestrinjanje z nekaterimi drugimi vladnimi predlogi, ukrepi, delom. V ZSSS jih skrbijo "eksperimenti", kot sta ustanovitev Slovenskega državnega holdinga in slabe banke, oz. razprodaja in uničenje še tistih delov gospodarstva, ki še funkcionirajo.

Kot je poudaril, bi bilo treba okrepiti pravno državo; v DZ s premislekom sprejemati kakovostne zakone z daljšim življenjskim obdobjem in nato zagotavljati njihovo izpolnjevanje.

Kritičen je tudi do nove socialne zakonodaje, ki "dokazljivo povečuje revščino". V tem smislu je bil zlasti oster do sprememb glede varstvenega dodatka, ki naj bi vodile v prave "človeške tragedije".

Sodelavec ZSSS Goran Lukič je ob tem zavrgel navedbe ministra za delo Andreja Vizjaka, da je stopnja tveganja revščine v Sloveniji med najnižjimi v Evropi. V resnici se je delež ljudi, ki živijo pod to stopnjo, med letoma 2009 in 2011 tako hitro kot v Sloveniji povečal le še v Španiji, je povedal. Po podatkih, ki jih je nanizal, je v Sloveniji revnih in socialno izključenih 386.000 ljudi, kar je "zelo alarmantno".

Semolič pa se je dotaknil tudi predloga proračunov za prihodnji dve leti, ki predvidevata krčenje mase plač za zaposlene v javnem sektorju.

Davek na dobiček se niža, hkrati je manj socialnih pravic

Politika zniževanja socialnih pravic, ekstremnega varčevanja, zmanjševanja mase plač v javnem sektorju je po njegovih besedah napačna in predstavlja spiralo k vse večji revščini. Strah in brezperspektivnost odganjata mlade, tako da zanje ni več dileme, ali delati doma ali v tujini, je poudaril. Tujina je zanje postala "Amerika", je dodal.

Jezi ga tudi, da se je vlada ob pritiskih na izdatke, pravice delavcev, javnih uslužbencev in upokojencev odločila znižati davek na dobiček pravnih oseb z 20 na 18 odstotkov. Iz tega naslova naj bi se priliv v državno blagajno letos zmanjšal za 200 milijonov evrov. Ti ukrepi ne pomenijo nujno povečanja konkurenčnosti, temveč jo lahko celo zmanjšajo, je prepričan. Dodal je, da to krepi neenakost, nasprotja in konflikte v družbi.

Za konkurenčnost je treba krepiti znanje, inovacije, varstvo in zdravje pri delu ter spoštovati delavske pravice in kolektivne pogodbe, je ocenil. Ko gre za dohodkovno stran proračuna, bi morala država več narediti pri izterjavi davčnega dolga, ki ga je čez 800 milijonov evrov, in se spopasti s tabu temami, kot so davčne oaze, je pozval.

Lukič je dodal, da ima Davčna uprava (Durs) manj davčnih inšpektorjev kot leta 2004. Ob tem je spomnil na besede v. d. generalnega direktorja Dursa Tomaža Peršeta, da bi potrebovali dvakrat več inšpektorjev in da bi se s povečanjem njihovega števila davčni prilivi bistveno okrepili.

Nekateri do demonstracij zadržani

Nekateri sindikalni predstavniki so sicer zadržani glede demonstracij. Predsednik sindikata KNSS Neodvisnost Drago Lombar je dejal, da sam z razlogom za demonstracije še ni seznanjen. Če gre za pokojninsko reformo in reformo trga dela, pogajanja še potekajo in zadeva še ni zrela za demonstracije, je dejal Lombar. Če pa so razlog v DZ sprejete neusklajene rešitve, kot je zakon o državnem holdingu, pa je to stvar odločitve, ki pa jo morajo sprejeti organi sindikata.

Po besedah predsednika Pergama Janeza Posedija jih predvsem zanima, ali "gre za demonstracije proti ali za demonstracije za". Poudaril je, da bodo tudi sindikati morali povedati, kaj zahtevajo, da se uresniči, in ne ostajati zgolj pri tem, čemu nasprotujejo.

Tudi predsednik sindikalne zveze Alternativa Zdenko Lorber je poudaril, da so aktivno vključeni v proces pogajanj in da pogajalski proces še traja. V zvezi Alternativa po njegovih besedah o demonstracijah v tem trenutku ne razmišljajo.

Tudi v javnem sektorju načrtujejo protest

Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj je povedal, da bo tudi njihov sindikat pripravil protest proti smeri, v katero gre država, ali se bodo pridružili ZSSS, pa še ne vedo.

Šušteršič: Če padejo reforme, ni "plana B"

Glede protestov so se odzvali predstavniki vlade. Minister za delo Andrej Vizjak upa, da protesti, ki jih za november napoveduje ZSSS, ne bodo vplivali na pogajanja o pokojninski reformi in reformi trga dela ter da bodo lahko novembra zaprli večino odprtih vprašanj. Če bodo protesti prizadeli pogajanja po vsebinski plati, bo to po Vizjakovi oceni slabo in bo dosežen nasprotni učinek. Vendar pa glede na dosedanje "pozitivne izkušnje" Vizjak verjame, da bodo nadaljevali s konstruktivnimi pogajanji.

Minister za finance Janez Šušteršič je napoved sindikalnih protestov zaradi vladnih ukrepov pričakoval. "Bil bi presenečen, če te napovedi ne bi bilo," je dejal. Minister sicer pravi, da se je vsaka vlada, ki je zniževala javno porabo in krčila javni sektor, soočila tudi s protesti.

Minister za zunanje zadeve in predsednik DeSUS Karl Erjavec meni, da se "na cesti ne bo ničesar rešilo", razume pa, da morajo sindikati "manifestirati svoje nezadovoljstvo". Erjavec računa, da se bo našel kompromis, saj da je vsem jasno, da je treba javno porabo zmanjševati in porabiti toliko, kot ustvariš.