Busek je v uvodnem govoru, ki ga je začel s stavkom v slovenščini "Dober dan, dragi prijatelji!", poudaril, da je raznolikost Evrope bogastvo, ki ga moramo izkoristiti, današnji posvet v Gradcu pa naj bi pripomogel tudi k razmisleku o položaju Slovenije in Avstrije v Evropi. Da je potrebno negovati dobrososedske odnose in se osredotočiti na prihodnost, je menila tudi deželna glavarka avstrijske Štajerske. To stališče je v svojem uvodnem govoru ponovil tudi avstrijski kancler, ki je dodal, da je ob medsebojnem spoštovanju, odprtosti in zaupanju moč rešiti še najtežje probleme.
Avstrija podpira širitev EU, saj le-ta vsem prinaša prednosti in je tako s političnega kot zgodovinskega vidika neizogibna, je dejal Schüssel in dodal, da Avstrija podpira načelo, da država, ki izpolni kriterije za vstop v unijo, tudi takoj postane članica povezave. Glede reševanja dvostranskih vprašanjih je avstrijski kancler menil, da državi doslej še nikoli nista imeli boljših pogojev za njihovo reševanje, kot jih imata sedaj. Hkrati je izrazil obžalovanje, da Slovenija v avstrijskih javnomnenjskih raziskavah sodi med najmanj znane sosednje države.
Slovenija je država s trdim gospodarstvom in uspešno tranzicijo gospodarskega in političnega sistema, rdeča nit razvoja pa je vključitev v EU, je danes v Gradcu zatrdil premier Drnovšek in dodal, da k procesu približevanja povezavi sodi tudi vrsta nepriljubljenih rešitev, kot je ukinjanje prostocarinske prodaje, a alternativ EU po njegovem mnenju ni. EU ni idealna, je pa daleč najboljša evropska povezava, kar jih pozna evropska zgodovina. Cilj Slovenije je, da glavnino pogajanj s petnajsterico zaključi v letošnjem letu, na poti v EU pa računa na pomoč Avstrije kot pomembnega partnerja, je dejal predsednik slovenske vlade in se zavzel za to, da obe državi vzpostavita partnerstvo, ki se bo nadaljevalo po vstopu Slovenije v povezavo.
Po koncu uvodnega dela se je primer Drnovšek neformalno sestal s kanclerjem Schüsslom. Ta je tudi danes zagotovil vso avstrijsko podporo Sloveniji pri njenem vključevanju v EU, obenem pa se je zavzel za to, da bi kandidatke za članstvo ob vstopu v EU obravnavali individualno. V primeru, da bo to obveljalo, bo Slovenija po njegovem mnenju zagotovo med prvimi postala nova članica EU. Drnovšek je po pogovorih poudaril, da v odnosih med državama prihaja do bistvene otoplitve, dobrososedski odnosi pa naj bi se nadaljevali tudi v prihodnosti. Obenem je izrazil namero, da bo Slovenija že leta 2004 sodelovala na volitvah v Evropski parlament, kar pomeni, da naj bi bila takrat že članica povezave.
Avstrijski kancler je še ponovil, da Avstrija vztraja pri uvedbi prehodnih obdobij za prost pretok delovne sile, vendar bi lahko to po njegovem mnenju uredili fleksibilno in v dogovoru s Slovenijo. Popolno liberalizacijo trga delovne sile Avstrija zavrača, saj bi to po njegovem mnenju zelo zmotilo avstrijski trg delovne sile. Po besedah Drnovška pa Slovenija nima nobenih zadržkov do popolne liberalizacije trga delovne sile. Pomoč od EU in Avstrije Slovenija pričakuje pri premikanju schengenske meje. Slovenija je seveda zainteresirana, da se bo meja v prihodnosti premaknila še bolj proti jugovzhodu, a sedaj je ta meja ena realnost, na katero se Slovenija pripravlja, je dejal predsednik slovenske vlade.
Seminar, na katerem sodelujeta tudi minister za evropske zadeve Igor Bavčar in vodja slovenske ožje pogajalske delegacije za priključitev Slovenije v EU Janez Potočnik, se je nato nadaljeval z razpravo o regionalnem sodelovanju med Slovenijo in Avstrijo na področju politike, gospodarstva in kulture. Minister za evropske zadeve je spregovoril o pripravah Slovenije na vstop v EU. Posebej je omenil šibkosti, ki so zapisane v zadnjem poročilu komisije o napredku Slovenije, hkrati pa je ponovil odločenost, da bo Slovenija izpolnila cilj biti do leta 2002 pripravljena za vstop v unijo.
Potočnik je predstavil stanje v pristopnih pogajanjih Slovenije in EU. Slovenija je doslej zaprla 18 od 29 poglavij, o katerih pogajanja potekajo, med njimi tudi dve zelo pomembni: okolje in prost pretok kapitala, kmalu naj bi končala še pet poglavij. Po vrhu v Nici se je po njegovi oceni povečala zlasti predvidljivost širitve, kar z drugimi besedami pomeni, da je Slovenija že članica Evropske unije, vprašanje je samo, s kom in kdaj bo to postala, je menil Potočnik in tudi on ponovil stališče, da Slovenija sodi med države, ki bodo leta 2004 uvrščene med nove članice EU.
Jutri bo drugi dan seminarja potekal v Mariboru, kjer bodo udeleženci spregovorili o regionalnem sodelovanju ter znanosti in razvoju.
