Naslovnica

Škofjeloški pasijon tokrat v gledališču

Ljubljana, 14. 12. 2000 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 1 min

Škofjeloški pasijon, najstarejše ohranjeno slovensko gledališko besedilo Lovrenca Marušiča, očeta Romualda, v priredbi in režiji Mete Hočevar ter izvedbi "igralske bratovščine" ljubljanske Drame bo za Mahničevo postavitvijo sredi 60-ih let v Trstu druga profesionalna gledališka uprizoritev izven njegove prvotne forme, procesije na prostem. V režijski in gledališki poetiki Hočevarjeve bo to gledališko besedilo nanovo zasvetilo, je na predstavitvi zadnje premiere na velikem odru v letu 2000 povedal ravnatelj Drame Janez Pipan. Uprizoritev Škofjeloškega pasijona je praznik za gledališče, kljub začetnim pomislekom glede uprizorljivosti besedila, ki so ga v arhivu kapucinskega samostana v Škofji Loki našli konec 19. stoletja. V 80-ih letih 20. stoletja je njegovo transkripcijo opravil Jože Faganel, v knjižni obliki pa založila Mladinska knjiga. Faganel sodeluje tudi kot lektor.

Meta Hočevar je vzgiba za priredbo in režijo Škofjeloškega pasijona našla v izzivu, ki ga ponuja prenos besedila, prvotno namenjenega drugemu ambientu, na gledališki oder, ter v jeziku - kako se sliši v interpretaciji profesionalnih igralcev. Dilema, kako postaviti besedilo v gledališče, se je iztekla v rešitev, da je oder svet in svetišče, ki - skozi igralsko bratovščino - podeli dogodku verjetnost. Besedilo se je izkazalo kot izrazito gledališko, pri postavljanju pa so na račun misli oziroma zgodbe "odmetavali" okrasje, je pojasnila Hočevarjeva, obenem avtorica scenografije.

Gledališka uprizoritev, pri kateri kot dramaturg sodeluje Igor Lampret, povzema le nekatere od prvotnih trinajstih slik, seveda v skrčeni zasedbi

  • SESALNIK LISTJA
  • ŽAGA
  • PEČ ZA PICO
  • REGAL
  • PANELI
  • BAZEN
  • KOPALNIŠKO POHIŠTVO
  • RADIATOR
  • RAZVLAŽILNIK
  • PEČ
  • VIJAČNIK
  • BAGER
  • ZBIRALEC LISTOV